mind wrote on 19.05.2003 at 13:17:06:aryan dost tega kar tukaj napišem, izhaja iz Vedskega znanja, ki si ga ti tukaj predstavil in kar sem sam prebral. tud to kar sem napisal o tem odnosu izhaja iz tega. in tud sam si dostkrat povdaril, da je ta odnos večen in ga je možno dosečt, zato je logično da "mislim" da ga je možno dosečt
to je simptom "vere" ali "zaupanja" v to, kar je zelo dobro, vendar se vcasih lahko tud zrahla.
kako pa ti ponavad um razvozla to, da je odnos "ze vecen", ki se ga da "dosezt"? tuki cas dela probleme. ce je ze vspostavljen skos in "vecen", v cemu je pol smisel rect da ga "bomo dosegl" oz. da se ga da "dosezt"? vcasih nam um lahko s kaksnimi takimi dvomi postreze in dostkrat nam lahko "zaupanje", filing in vera odstranta te dvome in nas obdrzita v prakticiranju (s katerim se nam vse kasnej tud razodene), ampak vcasih pa lahko podlezemo takim dvomom.
kaj je tist kar je vecnega in kaj je tist kar se da dosezt se mormo vprasat. ce imamo mi ze odnos z bogom, ki je absolut, kar je tud logicno, ker ce blo lahko nekaj izven iz absoluta pol to ne bi bil vec absolut, ki je en in popolna celota. in kako to da nam pravijo da trpimo ker smo pozabl na nas odnos z njem, v cemu je catch? kaj tocno smo pozabl? povezani smo itak zmeraj, ker ne mormo bit izven. kaj je tist kar smo pozabl, oz. se nismo se dost naucil?
pozabl oz. nismo se dost se naucil delovat znotri absoluta, premal se zavedamo nase vloge znotri absoluta. bistvo ali smisel absoluta je zadovoljstvo. vsi iscemo to in le to. brez zadovoljstva je vecno zivljenje (brez smrti) lahko najvecje trpljenje, prav tako tone znanja in znanja je brezpomenskega brez zadovoljstva. zadovoljstvo prihaja od nasega delovanja ki je v skladu z absolutno samoorganizacijo. to delovanje je bazirano na ljubezni. ljubezen pa mora bit samovoljna da je pristna, prisila nikol ni ljubezen. zarad tega nam je bog dal svobodno voljo, da se lahko odlocimo ali bomo imel z njem ljubezenski ali pa sovrazni odnos. po moje ni treba oment katerga si nej zelimo. podlaga katerekol ljubezni (materialne, subtilne, spiritualne) je zmeri sluzenje (ceprav nekateri tega nocjo opazt zarad prevelikega ponosa), ampak to je le njihov "misfortune", ki pa se jim seveda znova in znova kaze v obliki vznemirjenja in strahu.