Quote:1. Nisem jezen na Himija ? Zakaj ?
2. Vse kar sem napisal, sem napisal jaz, nihče "drug".
Nisi jezen na himija? OK – če ti tako misliš… Ne nameravam te prepričevati, da si jezen… Jaz te pač tako doživljam, uporabljaš takšen način pisanja, takšna energija seva iz tvojih postov, uporabljaš besede, ki kažejo na jezo, tvoj stil pisanja kaže na jezo… Ampak OK… Če ti misliš, da nisi jezen, potem pač nisi jezen… Kar nekaj ogledal si dobil tukaj, ki ti kažejo na to, da tu ni šlo za sprejemanje, za ljubezen, za sočutje, kar si sam napisal, da vseskozi nosiš v sebi, ampak spet – OK… Če ti misliš, da temu ni tako, potem temu pač ni tako…

Tisti stavek, ko sem napisala, da preberi tisto, kar si napisal sam in ne drug, si razumel drugače, kot sem ga napisala jaz. Jaz sem želela reči, da enkrat v miru in ko boš v stiku s samim seboj preberi tisto, kar si napisal ti in ne tisto, kar je pisal himynameis. Preberi sebe in tisto, kar se je iz tvojega srca prelilo na tipkovnico. Ne tisto, kar je pisal himynameis. Tisto, kar je pisal himynameis odraža njega. Tisto, kar si pisal ti, odraža tebe. In če želiš narediti kaj pri sebi, potem beri sebe.
In ne usmeri se v to: himi je sprovociral to in to, pa sem zato tudi jaz tako in tako… himi je bil takšen in takšen, zato sem jaz to in to… Pusti himija, pusti njegove besede in pusti njegovo doživljanje popolnoma pri miru. Usmeri se vase in v svoje pisanje. In se beri… Beri sebe... Karkoli reče himi, v tebi zbudi neko reakcijo. Oglej si jo. To je tisto darilo, ki nam ga dajejo ogledala. Da lahko pogledamo vase, zakaj je nekaj, kar je nekdo rekel ali naredil, vzbudilo v meni takšno in takšno reakcijo. Velikokrat odkrijemo marsikaj… In potem je tu tvoja reakcija… Ki ti je lahko všeč, ali pa ne… To je tvoja izbira in tvoja odločitev… In če ti je tvoja reakcija všeč, če si z njo zadovoljen, če je tebi OK, da reagiraš z jezo, z žaljivkami, z napadom, s tem, da hočeš prizadeti, potem je v bistvu vse OK… Tako si se pač odločil ti in to je tebi pomembno… Če pa ti tvoja reakcija ni všeč, potem imaš priložnost, da se nekaj naučiš… Pomisli, kako bi želel odreagirati, razmisli, kaj je tebi pomembno in se usmeri v to…
V končni fazi himynameis zate sploh ni pomemben, saj ti (vsaj v tem trenutku) verjetno ni blizu. Pomembno pa je, da se ti točno to dogaja tudi pri ljudeh, ki so ti blizu. So ti tam takšne tvoje reakcije všeč? Si z njimi zadovoljen? Je to res tisto, kar si želiš? Bi ti bil res všeč takšen dialog z osebo, ki ti je zelo blizu? Le kako bi to doživela oseba, ki jo imaš rad, recimo? Ki te ima rada? Ti je res vseeno, kako te doživlja oseba, ki ti je blizu?
Ne vem, kreden. Kot sem ti že rekla – izbira je tvoja… In odločitev tudi… Bodi pač to, kar si želiš biti… Seveda jaz govorim o sebi in o tem, da to pač ne bi bila moja izbira… Ti pa se boš odločil zase…
In s tem nikakor nočem reči, da v tebi ni ljubezni, da v tebi ni sočutja... V vseh nas je ljubezen, v vseh nas je sočutje, v vseh nas je sprejemanje, v vseh nas je odpuščanje, v vseh nas je… In v vseh nas je tudi jeza, v vseh nas je nepotrpežljivost, v vseh nas je nestrpnost, v vseh nas je… Ampak vsakdo izmed nas je sam odgovoren za tisto, kar bo izbral v vsakem trenutku posebej…
m.