Ups.
Hotla sem napisat tole:
Menda v par sekundah z vsem svojimi čuti, skeniramo osebo, ki jo srečamo. Vključimo podzvestne radarje, projekcijo, želje, iluzije .. in določimo, da je neka oseba "prava" za nas ali ne. V par sekundah... vemo... že iz zunanjih znakov... temperament, postava - "opremljenost", razmišljanje, naravnanost...
V knjigi Družine in kako v njih preživeti, avtorja opisujeta poskus, ki so ga opravili med enimi študenti, ki se med seboj niso poznali - menda je šlo za prvi letnik, če se prav spominjam. Naročili so jim, da naj med vsem študenti izberejo osebe, ki se jim zdijo zanimive, ki jih na nek način privlačijo.
In tako, so se zbrali v skupince. Enih par študentov pa ni nikogar izbralo. Že so mislili, da poskus nekako ni uspel. PA so vendar ugotovili, zakaj tej študentje niso nikogar izbrali.
Torej študentje, ki so se izbrali, so ugotovili, da imajo veliko skupnega... da so npr. vsi najmlajši otroci v družini, ali pa v drugi skupini, bili so vsi otroci ločenih staršev.
Nenazadnje pa so povprašali skupino študentov, ki je ostala, ker se niso izbrali. Vsi so bili sirote oz. študentje, ki so jih kot otroke dajali v rejo, v razne inštitucije itd.
V tem psokusu so želeli dokazati, da uspemo v nekaj sekundah razpoznati osebe
, ki so nam blizu, zaradi nekih družinskih ozadij. Da imamo skupne točke. Te skupne točke so bile vsebine v OZADJU. Torej, navzven je bila maska, v ozadju je bilo nasprotje tej maski...
To je to.