Amstel
|
"Ni tvoja naloga, da iščeš ljubezen, ampak moraš odpraviti ovire v sebi, ki ljubezni preprečujejo, da bo prišla po tebe. Ljubezni je za vse dovolj" Sanja Rozman
Trenutno berem njeno knjigo Zaljubljeni v sanje. In preko vseh debat, ki jih soustvarjamo z bp, pa, omembe o Tristanu in Izoldi... sem začutila potrebo, da spregovorim o ljubezni v partnerstvu, ki to ni in o Ljubezni in o odvisnosti od odnosov in o raznih občutkih in čustvih, ki čeprav intenzivni, so le slepilo.
Za istočnico tole: (str 265) "Otroci, ki se jim v otroštvu zgodi kaj takega, da pri tem trpijo, velikokrat to razumejo, kot, da so oni odgovorni za to, da so se starši ločili ali jih zapustili. Ne glede na to, ali so jih starši zapustili zaradi smrti, razveze, študija v drugem kraju, vojaških obveznosti, otrok razume to kot : "Nisem bil dovolj dober!" Bolečina in krivda, ki jo čuti ob tem, ostane v duševnosti kot nezaceljena rana, ki se skrije v pozabo, vendar tudi iz ozadja še vedno pomembno vpliva na življenje človeka, ker si svet razlagamo na osnovi starih izkušenj......"
O tem, da je za deklico oče pomemben, vemo. Da je za dečka mama najbolj pomembna pri pridobivanju izkušenj... in nadaljnem odnosu z ženskami... tudi... ............
"Tisti partnerji, ki ponujajo iskren in pošten odnos, je ne privlačijo posebno. Zanimajo jo taki, ki v odnos vnašajo nemir, negotovost, ki niso zmožni popolne zavezanosti, bodisi, da so nezreli, vezani drugje, ali kemično odvisni. Ob njih čuti močan občutek prepoznavanja prav iz globin svoje duševnosti. Zdijo se ji PRAVI. Privlačni so zato, ker ob njih lahko podoživi občutek strahu pred zapuščanjem, ki ga je doživljala ob svojem očetu in hkrati z njim veliko upanje, da bi, če obdrži tega moškega, lahko popravila boleče obdobje svoje preteklosti in - potem bi bilo vse v redu! Okolica je dostikrat presenečena, ko zavrača urejene, mirne, predane fante, in nori za ženskarji, bleferji in grobijani. Moški, ki z njo ravna enako kot njen oče v otroštvu,se dotakne njenega bistva prav v dno globoke in boleče razpoke v njeni duševnosti in vzbudi v njej tako silno podoživljanje, da je zanjo neustavljivo privlačen. Privlači jo ravno njegova "napaka", zaradi katere bi se ga druge ženske izognile v velikem loku. ŽEnska, odvisna od odnosov, romantizira in počno podcenjuje, celo idealizira temeljne značajske napake svojega partnerja, zaradi katerih je v perspektivi trajen, ljubeč in predan odnos nemogoč. Ima jih za "lepotne napakice", ki so posledica tega, da ga še niče do sedaj ni resnično ljubil. Ko bo čisto njen in ko bo videl, kako velika je njena ljubezen, se bo spremenil in skupaj bosta dolgo srečno živela"
(str 252) "Trud in čustvena energija, ki ju vlagamo v iluzijo, da bi jo uresničili, sta vložena v nasprotju z zakoni narave in se zato nujno morata obrniti proti nam"
(str 251) " Moje osnovno spoznanje je, da naši najbolj usodni odnosi služijo bistveno drugačnim namenom, kot jim jim mi pripisujemo. Predvsem nsio namenjeni temu, da nas bi osrečili, nam izpolnili vse naše potrebe, nam opredelili naš življenski prostor, nas zavarovali, pač pa služijo naši duhovni rasti in ozaveščanju smsila tega življenja"
Torej, kdor išče brezpogojno ljubezen, išče romantično ljubezen. Išče nekaj, kar ni naravno. Drugi niso tu zato, da bi nas zacelili, da bi nam nudili varnost in zavetje, kot malim otrokom. In mi nismo tu, da bi skrbeli kot mamica za odraslega človeka. Ampak zato, da z njimi v odnosu širimo svojo zavest.
(vse je napisano kot opis ženske odvisnosti, ampak, da ne bo pomote, obstaja tudi moška odvisnost od odnosov)
Remember that the fundamental security of your being is your responsibility, and not someone else's.
|