Še eno nadaljevanje teme Religija kot simptom.

Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« 29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. 30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. 31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. (1Mz 1,28 )

Po moje lahko delimo religije na ekološke in neekološke, pri čemer je ekološkost vedno na strani primitivnejših religij (indijanski animizem je eden lepših ekoloških zgledov), medtem ko vsa večja verstva, razen redkih izjem, človeka postavljajo nad naravo, nad živali. In ravno v tej samopostavitvi člaveka nad vse bivajoče (judovstvo je tu samo simptomatični primer - recimo zmagoviti primer) lahko vidimo tudi izvor njegovega uničevalnega odnosa do narave.

Ali smo torej res predvsem neke duše, ki so se spustile v ta "umazani" materialni svet, da bi se reciklirale in nabrale nekaj izkušenj za večno blaženost v večnem zgoraj?

Mind,

bistvo večine religij je vera v posmrtno življenje, vera v neko višje bitje in institucionalnost - bistvo religije ni v nekem občutku.

Zaenkrat pa se mi prikazujejo predvsem slabosti vseh religij - še posebej slabosti vseh trenutno prevladujočih religij.

V skrbi za človekovo "dušo" so pač pozabile na vse ostalo.


lp

Quote:


Jaz se pa bolj nagibam k temu, da Duh (Spirit) in Duša (Soul) nista ena in taisto, čeprav ne bi znala točno razložit razlike.

Quote:


SSKJ:

     duh -a m, im., tož. dv. tudi duha (u)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti // s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
• knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
* filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba


     duša -e ž (u)
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog., kot podkrepitev pri moji duši da ni res // v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh: človekova duša je le del vesoljne duše
2. čustveno-moralna stran človeka: njegova duša se temu upira; s pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše; boriti se v duši / občutek krivde mu teži dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je svojo dušo misli, čustva; biti brez duše usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse moči svoje duše duha; pren. spoznati dušo mesta, umetnine // s prilastkom skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti; duševnost: spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti ženske duše; vživeti se v dušo sočloveka // s prilastkom narava, čud: ima birokratsko, pogumno dušo; človek umetniške duše; je vesele duše in dobrega srca / mehka slovanska duša // ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo sram / v dno duše se je čutil ponižanega
3. ekspr., navadno s prilastkom človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: iskal je sočutno dušo; živel je med samimi kramarskimi dušami; bil je zlata duša; neka zlobna duša ga je zatožila / kot psovka odpri, pasja duša / njegov oče je duša dobrosrčen, ustrežljiv // knjiž. oseba, človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo srečal; mesto šteje deset tisoč duš prebivalcev / kot nagovor: duša, dušica, pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša draga; ljuba duša, počakajte no malo / ekspr.: žive duše nisem videl na cesti nikogar; živi duši tega ne povej nikomur
4. z rodilnikom najvažnejši, najpomembnejši član ali del: postal je duša društva; mati je duša družine; publ. duša drame je konflikt
5. osrednji, notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo
6. priprava s stenjem pri svetilki na olje: duša plava na olju
• ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes. njena podoba se mu je vtisnila v dušo zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi)

V Vedah tega ne piše, ampak, misliti da pa vseeno

Ni duše brez duha, obstaja pa duh brez duše. 8)



uživajte 8)

ten-nej : sej tocn o tem ti jz govorim. da ljudje zamenjujejo duso z subtilnim umom, glede na to kar je tam napisan.

ce pa bos pogledu v bhagavad-gito ali srimad bhagavatam, ali upanishade ali purane ali katerekoli drugo vedsko literatutro, bos teoreticno lahko razlikoval med telesom (groba materija), um/intelekt/lazni-ego (subtilna materija ali to o cemer ti govoris da je dusa) in med "atmo", s katero Vede opisujejo "soul" ali "duso" ali "spirit".

telo je tko kot avto, um/inetelekt/lazni ego je tko kot bencin/olje v avtu, dusa pa je sam voznik. zdej pa lahko tud razberes kater je neodvisen od drugih za svoj obstoj in kar je najbl vazn tud za delovanje.

Quote:


Bistvo religije oz. religioznosti pomoje ni "vera", ampak delovanje na podlagi te vere. Poznam veliko t.i. "vernikov", ki verjamejo v posmrtno življenje in v Boga ter formalno pripadajo določeni instituciji, pa vendar ne delujejo v skladu s tem. In edini možen razlog za to se mi zdi "neobčutenje" religioznosti.

Quote:


A si ti ta topic odprl samo zato, da bi nam kaj povedal, al mogoče tudi zato da bi dobil različna mnenja in poglede ?




LP

mind wrote on 17.04.2003 at 16:42:19:


Bistvo religije (vsake posebej) je zame tisto, kar religija uči, kako posameznik to izvaja v praksi pa prepuščam njemu in moči njegove vere. Zato se s tabo strinjam bistvo ni vera bistvo je to kar se dogaja potem, ki pa je določeno s tem, kar religija uči.

V topicu pa sem hotel izvedeti kako gledate na učenja religij, ki lahko po svojih učinkih (v praksi) na naravo in svet vplivajo pozitivno ali pa negativno in bi jih lahko po učinku delili na bolj ekološke (indijanski animizem in razni panteizmi) in manj ekološke (judovske in ostale odrešenjske religije).

Skratka zadevo sem nekoliko posplošil in učenje dobršnjega dela religij povzel v vprašanju: "Ali smo torej res predvsem neke duše, ki so se spustile v ta "umazani" materialni svet, da bi se reciklirale in nabrale nekaj izkušenj za večno blaženost v večnem zgoraj?", ki meri na doberšen del religij, katere v svojem reševanju in kultiviranju duš pozabljajo na telo in naravo.

Vmes pa smo tudi nekliko skrenili in pogledali tudi v razmerje duh/duša na splošno in v filozofiji ved


lp

Quote:


8)atmanam sarvabhutešu sarvabhutani čatmani8)
(Gita 6, 29) - to bi pa ja moral vedeti


uživaj