Na današnji dan Leta 1788 se je rodil nemški filozof Arthur Schopenhauer. Umrl je leta 1869.
Schopenhauerjev filozofski sistem predstavlja obrat k človeku, njegovim potrebam in k njegovi notranjosti, ki temelji na izkušnjah. V svojih delih raziskuje različna področja, katerih potrebe so izražene v umetnosti, naravi in religiji. Njegova filozofska misel predstavlja jasen razkol med racionalno tradicijo, saj povzdigne voljo v vodilno načelo bivanja. Tako Schopenhauer zahteva, da se filozofija in z njo življenje vrne nazaj k naravi, le tako je lahko dejanski izraz doživetega. V njegovem pogledu je narava največji hieroglif, ki se ne more razložiti samo s konceptom kavzalnosti. Narava je namreč objektivizacija volje, ki pa je razumljena kot stvar na sebi.
V Schopenhauerjevi filozofiji življenja prevzame umetnost eno izmed vodilnih vlog . Njegova filozofija umetnosti nam pomaga sprejeti svet umetnosti kot takšen in skozi njega spoznati estetizacijo sveta. Tako filozofija kot umetnost, usmerjena vase razlaga in pojasnjuje svet skozi resnične koncepte. Estetsko motrenje je utemeljeno v harmoniji, ki jo spoznavajoči subjekt doseže, ko spozna večne ideje.Takrat sta subjekt in objekt osvobojena individualnosti in združena v eno, kolo časa pa je zaustavljeno. Kajti spoznavajoči subjekt brez volje, je čista inteligenca brez cilja ali namena, je svobodna izkušnja čutne naslade. Volja je tista, ki ga vodi v trpljenje in bolečino. Zato je potrebno voljo zaustaviti.
Schopenhauer poudarja, »da izhaja iz izkustva in naravne, vsakomur dane samozavesti in tako pride do volje«. Volja zanj pomeni, tisto kar je metafizično utemeljeno, vendar je to z vsem prizemljena metafizika. Tako poveže med sabo dva, že dolgo ločena pojma: človeka in naravo ter odnos med njima, kar je podlaga njegovi etiki. »Etika in etična drža je za Schopenhauerja predvsem bivanjsko dejstvo, povsem ontološko dejstvo, globoko zasidrano v človeku, povezano samo z voljo do življenja, to je biti in živeti, predvsem s pravico do življenja…« Kar pomeni, da je volja do življenja, tista ki daje smisel vsemu, ki določa bistvo še tako nepomembnim stvarem. Življenje poklanja vsem, naravi in tudi človeku, kot prvemu bitju metafizike. Pri Schopenhauerju smo soočeni z onaravljeno etiko. Seveda pa je tisto, kar je najbolj privlačno v Schopenhauerjevi filozofiji njegov teoretski poskus zaustaviti pesimizem, kateremu se dandanes reče tudi realizem.
Njegovo najbolj znano delo je
Svet kot volja in predstava, v slovenščini pa se da dobiti naslednje:
Izbor iz spisov
K metafizični razlagi etičnega
O univerzitetni filozofiji
Predgovor k prvi izdaji nagradnega spisa o temelju morale
Eristična dialektika ali 38 ukan, kako vselej imeti prav/ O logiki in dialektiki
Metafizika spolne ljubezni
uživajte!