
dobro vprašanje.
Za hec, sem začela Ego imenovati jogurt. Skoz se je pojavljala ta beseda.. Ego, Ego.... in mi je že toliko presedala, da sem jo pretvorila v jogurt.

Poanta Ega, kot ga uporabljamo in kot ga sama razumem, pa pustmo Freuda, je nekako tole... Ego je katalizator med notranjim svetom in zunanjim. Je tisto s čemer se identificiramo.
In z več zadevami
izven sebe ko se identificiramo, bolj utegne biti ranjen naš "ponos". Več situacij, ljudi nas lahko "rani".
Recimo, da v tem kontekstu večinoma označujem tisto "nepotrebno" identificiranje, s katerim se od drugih oddaljujemo. Je tisto, s čemer delamo razlike med ljudmi, ocenjujemo druge in sebe... Je nekako izvor nezadovoljstva. Ego proizvaja obrambe, da se zavaruje pred svetom, ki "ogroža" vse to, s čimer se identificira.
"Self" je zame tisto, kar je izven Ega. Je "prostor", kjer je mir, svoboda. Je tisto s čemer razumem druge, sebe. Je tisto, s čimer lahko živim smiselno, brez potrditev od zunaj. Je to, kjer sem živa.
To je "prostor" (kvaliteta, stanje), ki si ga prizadevam živeti. Kontaktirati.
In ugotovila sem, da čim večji je gospod jogurt, tem težje je živeti in kontaktirati ta Self.
Saj ne, da je Ego neuporaben in da nima nobene funkcije.
Pa vendar, živeti samo skoz jogurt, je dober način kako živimo (po mojem mnenju) bogo.

Tako je moje razumevanje danes.