močno čustvovanje je vedno čiščenje ... s tem ni nič narobe ... narobe je to nameravat in to stanje potem vzdrževat ... imho

Si kdaj premišljeval, da bi si takrat, ko si v depri, da bi si pisal občutke.... kako se počutiš, kaj razmišljaš......

Mogoče ne bi bilo slabo potem, ko boš ok pregledati vse to. Verjetno ti bo čudno napisano in ne matraj se delati smiselih stavkov.... besede ti bodo dovolj. In iz tistega se boš lahko naučil, kaj je tisto, kar te v to stanje potegne. Videl boš, kje v življenju se ti nekaj nabira, ker tam moraš očitno še določene stvari razčistiti. Ker je že res, da se očitno čistiš, samo če nič ne narediš, boš vedno padal v taka stanja, kar pa ti očitno ne diši ravno najbolje.

Dokler ne boš določenih točk odpru, se ti bo stalno nabiralo do te točke, da se bo enkrat moglo spucati.

In ravno taki trenutki, ko se ti res čisti ti prinesejo nove zmage... do te točke, da boš lahko gledal samo še pozitivno...

Zavedaj se, da se v življenju nič ne spremeni in popravi, če sami ne spremenimo ali popravimo. Pa hoteti ni dovolj, je treba tudi kaj narediti za to.

Pa veliko uspeha!!

Dobro je jokat, bruhat iz sebe nemir pa divje depresije pa padat pa se pobirat, treba sprejemat življenje v vseh oblikah, tud skoz upiranje pa preobražanje, pa če boli ko sto vragov pa tud če misliš, da se že sto let ni sončen dan pojavil in da ga mogoče sploh nikol več ne bo...

to si jaz mislim.
še vsakič, ko sem se izkopala iz krize sem pogruntala da imam prav.

lahko pa si misliš tud drugač, seveda.
lahko se za labilnega  proglasiš al pa preobčutljivega al pa neuravnovešenega, kakor češ.
sam od tega nič nimaš

nima pa smisla doživljat stvari od katerih nič nimaš a ne?
treba pogruntat kaj od tega imaš...
zmer je en jutri kjer zaradi tega, kar si doživel, bolj čutiš več vidiš in kaj razumeš. in zmer je vredno počakat pa to razsvetljenje doživet.

ene nas pač življenje mal bolj nosi, po moje bi nas rado bolj močne naredlo, tak da mislim, da nima kakega slabega namena, ko to počne...

Quote:

po moje ne gre za zmedo, ampak za tolk globoke notranje procese, da se jih razumsko ne da dojet in jih lahko opaziš samo skoz zmedo in razumeš kvečjemu skoz uvide, ki na koncu ven pridejo...sam po moje to ni zmeda, samo reorganizacija nekje spodaj..

Saj si sam napisal dva extrema: hočeš bit bojevnik luči, VEDNO izibrati le najbolj svetle misli, biti VEDNO v zavedanju Boga...  Upam, da veš, da je to nemogoče: vedno.. in pa beseda hočem.. To ni nedelovanje, ampak namerno delovanje, uveljavljanje samovolje, ki pa seveda ne more bit zmeraj v skladu z The voljo. Zato kar sprejmi bolečino, je namreč duša, ki se oglaša, ki potrebuje tvojo pozornost. Saj veš, da sta svetloba in tema... brez ene ni druge...

Kakor praviš prinašaš mir v zmedo..., to je kul, ampak kje pa je sploh zmeda, če ne samo tam, kjer mi mislimo, ker ne vidimo reda.