Quote:

Quote:


Tkole fanta, po mojem je res cajt, da si priznamo, da seštevamo jabolka in hruške. Da prakse razodetja oz. spozanja božje  veličine nasproti človeka ni mogoče psihološko utemeljit, da po psihološki poti ni mogoče do njega prit, ne da bi trču ob filozofsko gledano nerazdružljiva nasprotja, ki v psihihi vzbujajo neskončno in nepremegljiv  strah in grozo.

Tisti, ki se na pot k bogu odpraviljamo do konca po negotovi psihološki poti,  se bomo  moral slej ko prej oprijet religioznih dogem, da nas  potegnila iz temnih brezen in brezpotij  nezavednega al pa bomo do konca zapdal v shizofrenijo. Grozo gnoze je na eni točki  treba razrešit z religiozno špekulacijo, če ne si obsojen na dulaizem.  Jest to v bistvu priznam, se tega zvedam, nisem pa ziher, če se tega zavedata vidva, ker se strašno trudita, da bi pot k bogu filozofsko-psihološko utemeljila, da bi jo naredilo varno in privlačno tud nevernim. Al pa je to samo finta, po kateri božje ljubezni željnega peljeta globoko v temno maso nezavednega, ga tam pustita fino zastrašit, da  potem religiozno dogmo sprejme kot edino možno rešitu in v tem smsilu razodetje božje milosti, zarad katere mu je treba v psihlološkem smislu treba izkazovat večno hvaležnost.

S tem jest o nobenmu ne mislm nč slabega. To je v bistvu danost, ki jo mora vsak nase kolikor toliko odgovorno vzet.  

Tale topik tud jest zaključujem, če koga zanima odnos med sihologijo in religijo, med nezavednim in dogmo naj se oglasi tukaj http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=104382634... 8)

Quote:

logika ni absolutno zanesljiv vir spoznanja, ampak le delen. ce hoces bl podrobno o tem pejt na topik "kdo smo?" in si preber en angleski text ki govori o razlicnih instrumentih zaznave in o njihovi zanelsjivosti glede na absolutno resnico.

logika je nezanesljiva ker je bazirana na informacijah ki jih pridobi skoz nepopolna cutila. ce pa eksperimentiramo pa mormo upostevat univerzalno aplikacijo principa, kar pa se nikol ne doseze. nemogoce pa bi blo tud vse eksperimentirat. logika lahko pripelje do nekje, ampak pol pa zamrzne in ne more vec naprej, ceprav JE se naprej.

sidha wrote on 29.01.2003 at 15:12:41:

vcasih se nam tud zdi da nas kaksno spoznanje "osvobodi" pa se scasoma ugotovi, da nas je sam se bl "pogojil".

na podobn nacin droge delujejo. dajejo sam nek "oddih" ampak taki  oddihi nas sam se bl notr potunkajo, ko droga neha delovat. kasnej je zmeri manj kvantitete oddiha/svobode in zmeri vec zasvojenosti, in posledicno bolezni in v koncni fazi trpljenja. neki tazga dozivijo tantriki po dolgotrajnih prakticiranjih. kr vprasi ksnga, oz. loh pocakas da se teb zgodi.

pol pa se loh podas na pot "pravega" spoznanja.

Quote:

1. Logika je po moje zanseljiva pot spoznavanja, toda seštevek vseh spozanj ne more bit spoznanje v celot, ker za spotnanje v celot je mora bit spoznan  tud  logos sam.  Če spoznaš logos, pol ne moreš več  imet posameznih logičnih spoznaj... paradoks, ki te psihloško zacikla in se ga ne da drgač kot z dogmo o razsvetljenju kot dokončnemu spoznanju prebit.

2. Če je dogmatično spoznanje lepega/polnega enega predpostavljeno in je ponotrajeno v globino  nezavednega,  te to zaščiti pred strašljivimi  posledicami  med seboj sicer  neuskladljivih spoznanj in njihovih psiholoških posledic, ki te sicer lahko dotolčejo z vso intenzivnostjo. Ampak po  psihološki plati procesov ni možno ločevat, maš zmeraj občutek, da se največja groza in strah ter lepota in popolnost dve plati iste zdeve. Eros/tanatos...

3. Strašljiva je intenzivnost, s katero te zadene spoznanje. Trpljenje je strah pred spoznanjem, zato je ponavad tko, da čim večje je trpljenje, tem globja mora bit vera v smisel, ki ga trpljenje prinaša.

Tko na približno, tapravabit, a sem še kaj dolžan?


     

gape wrote on 29.01.2003 at 16:23:31:

vseh soljudi pa ne mors ljubit, ce ne spoznas in ljubis Absoluta/Boga ki ga kasneje posledicno vids v vseh njegovih energijah, med drugim v vseh zivih in nezivih bitij. ko spoznas Boga kot izvor vsega, pol cenis tud vse kar je povezan z njem, se prav vse in vsakogar.

ljubiti pomeni sluziti, ker le sluzenje in zrtvovanje sta podlaga za ljubezen v pravem pomenu besede. velikrat mi zamenjujemo ljubezen s pozeljenjem, kjer je bistvo v prvi fazi zadovoljit sebe. s tem ne bi blo drgac nc narobe, le ce bi vedl kdo v resnic smo, in ne bi sluzil interesom tistga k se nam zdi da smo.

Quote:
Ne bom pametoval, kakšne vrste spoznanj doživljate vi, ampak jaz mam z njimi same krasne izkušnje.
Ko nekaj novega spoznaš in se pri tem osvobodi ali odblokira neznanska količina energije. Lahko bi temu reku "malo razsvetljenje".
Ti aryan pa že enkrat neki iz sebe napiš, ne da skoz kopiraš ene druge. Za to res ne rabiš inteligence in zavesti. Običajno ti je samo desni klik na miški dovolj
Da ne govorim o primerjavah

največja napaka, ki jo dela večina zahodnih filozofov, je ta da identificirajo um - lažni (zmotni) ego, z dušo. nam je žal za to, ampak tako je.


telo - um - duša



Človekove naloge
medtem ko je v iluziji (mayi), mora človek živeti mirno in kultivirati dušo.  Živeti mora čisto življenje, izogiba se naj grehov, naredi naj največ kar more za svoje brate. naj bo ponižen, življenske težave naj prenaša s pogumom, naj se ne hvali in vse ljudi naj globoko spoštuje.
Učenje in razvoj duše je glavni cilj v žvljenju. Vedno naredi vse kar pripomore k temu cilju in se vzdrži vsega kar ta cilj ogroža.
imej glovoko vero v to da te bog vedno ščiti.
Naredi vse za kar veš, da bi bog želel od tebe, tistega kar veš da on nebi želel da počneš, ne počni. bodi ponižen.
Vedno se zavedaj, da si sopotnik na tem svetu in da se moraš pripraviti za svoj pravi dom.
Vestno opravljaj svoje naloge, da boš veličastno končal življenje.
telo, um in duša naj delujejo za boga.
priznavaj svojega boga.


hudo res







*Zakaj se bi sploh rodili če je naš končni cilj usmrtitev v bogu?*
ni glih to cilj - rojstvo in smrt sta zakonitosti tega tukaj kjer smo zdej ... tak je sistem ... sistem dvojnosti

*Da ti kot ti ostaneš za zmerom individualen človek, kjub (rasvetljenju)  svoji neločlijivi povezanosti z bogom. Zdej govorim o končni fazi zlitja z bogom.*
končna faza zlitja z BOGOM je nepredstavljiva
nekako SI jo boš sposoben predstavljat ko se boš združil z bogom
imho


*Vendar  ti ostaneš ti. Tvoj spomin, razum to ostane za zmerom tvoje. *  
TI ostaneš TI
ti ne ostaneš ti ... vsaj ne v tem smislu kot si napisu ... da razum uzameš s sabo ... ne uzameš ga ... en del njega ja ... novo izkušnjo, take ki je še nimaš, to kar si se u tej izkušnji nauču ...  to ja ... spomini ... tko tko ... pa itak (je dobr vedet da) se vse te reči premaknejo na naslednji nivo ... meganivo ... pol je drug meganivo ... tm inteligenca je, ampak na čist drugem nivoju ... pomoje je tud telo in filingi ... ampak ... čist na drugem nivoju ... bi reku ... ti tanajvišji občutki ... sreče, ljubezni, veselja ... ti občutki, so tm osnovni občutki ... oni skoz so, če jih hočeš ... ali bolje ... če sploh veš za njih ... če imaš njih izkušnjo ...
kako nej rečem ... ne rabiš seksat za doživet orgazem ... ampak to ti je tm tko, kt ti je kle jarke kopat ... delaš ... ampak ti je đabe.


*da bi pot k bogu filozofsko-psihološko utemeljila, da bi jo naredilo varno in privlačno tud nevernim.*
to je naloga ... eni jo pač imamo ... se nam zdi da je to to ... to smo že ugotavljal ... takrat smo temu rekl jezusov sindrom, al kwa?

* 1.
Logika deluje na nasprotji in je zanesljiv vir spoznanja!!! *
to je zmotno, kot je aryan (čist zadost) lepo povedu

spoznanje ne more prinest trpljenja, mogoče to tko zgleda na kratki rok ... da dolgi pač ne ... edin če nočeš it naprej ... tega vesolje ne podpira, ne da ne podpira, ker ono ne nika ... ono podpira spremembo, al naprej, al pa 'u kurac' ... bolezen in smert ... sprememba mora bit ... lahko bi skoz nihu, boleze in zdravje ... pa če bi dejnsko stanje stalo pri miru ... bi že vesolje sililo te nekam ... kamorkoli, samo premakni se z mesta.


* vseh soljudi pa ne mors ljubit, ce ne spoznas in ljubis Absoluta/Boga ki ga kasneje posledicno vids v vseh njegovih energijah, med drugim v vseh zivih in nezivih bitij. ko spoznas Boga kot izvor vsega, pol cenis tud vse kar je povezan z njem, se prav vse in vsakogar.*
je pa ne najdeš škripte na netu aryan, ki bi me prepričala, da je kej važn kje jest začnem s svojo ljubeznijo do drugih (v tistem trenutko ko jo (še) imam samo zase, je tud bog drugi (the others)).
mater da ne.
težko boš najdu tud tako, ki bi me bila sposobna prepričat, da se ne splača začet spodi ne pa zgori ... čeprov nočem s tem rečt da je narobe začet zgori ... sploh ne ... edino kar je pomembno je ZAČET. pol gre samo od sebe, ker vesolje pomaga ... kolkr le more, ker, še vedno ima vsakdo svojo svobodno voljo in misli, ki mu jih ne more nihče drug mislit. in te misli nas ubijajo, te misli, ki jih ne znamo misliti. te. ne vesolje, ne bog, ne BOG. naše misli ... misli našega zmotnega ega, s komer se poistovečamo.
tko kot pravi aryan ... je čist res.
ampak jest ti povem aryan ... VSEENO JE - vse je eno.
tko kt zgori piše.
ljubi, če ne zmoreš, vsaj sovraži ne.
služi, če ne zmoraš, vsaj delaj.
žrtvuj se, če ne zmoreš, vsaj deluj.

Quote:


Quote:


Gape, tale moja je bla res mal huda. Ampak iskrena,  ker sem se  boga lotu   definirat  iz psihološkega stališča.  Dogma o bogu pa  ta psihološki paradoks rešuje tko, da četud je v psihološkem smislu vse (vkjučno s  predstavo o bogu) grozljivo zaciklano in brezizhodno, se je  v  tem nesmislu vedno možno k bogu zatečt, ki je tud to psihološko opcijo  spiritualno razrešuje. Zato temeljna ekistencilana vprašanja niso  psihološke, ampak spiritualne narave.

Quote:
.


Problem zahodne filozofije je, da se je eksistenčnega vprašanja zarad izpraznjenosti krščanstva začela lotevat    razreševat predvsem psihološko (strukturalizem in psihoanaliza, novodobne  vzhodnjške psihološke prakse, 'očišiščene' religioznih dimenzij), ne pa tud in predvsem spiritulano, zato sem tud sam v seb odkril ta manjko in ga tle gor tud do konca potenciram, da bi ga laže razrešu.