Quote:Drgac pa imam eno vprasanje glih zate, pa ceprav verjetno ni cist v kontekstu. Zakaj po tvojem mnenju imajo posamezniki, ki se ukvarjajo s tako ali drugacno duhovnostjo tako zeljo razgljabljati o njej tudi z laiki, ki jih to morda niti ne zanima prevec, pa druge prepricevati vanjo, jo skratka oznanjati in siriti.
Titud said:
Toleranca se je rodila na osnovi prepričanja, da noben posameznik, filozofija ali religija nima popolnega uvida v resnico.
Po moje si tole dobr povedal za stanje, ki trenutno vlada. Samo toleranca bi morala temeljiti ravno na obratni predpostavki. Temeljiti bi morala na tem, da imajo vse religije popolen uvid. Na tej predpostavki je po moje temeljila srednjeveska arabska toleranca do npr. kristjanov, saj so vedeli, da imajo skupan izvor.
Nekdo vidi vse v koranu, nekdo v bibliji, en spet v vedah, nekdo v komunisticnem manifestu, pa drug visoko v metafizicnem Tibetu, nekdo pa nikjer. Vsi so prepricani v svoj prav in vsi zelijo pomagati drug drugemu, na koncu pa se pobijejo med sabo. Tako govori zgodovina. Zal.
Se mi pa zdi, da sem zacel to debato ravno zato, ker moram jaz dati ven njeno duhovno pot trde linije, tko da tvoja psihoanaliza niti ni tolk mim
Brez veze, da komentiram vsako stvar posebej, k sta z gapetom že itak najdla odgovore. Bi samo še svoje dodal.
Prepričevanje neprepičanih je po moje ene vrste mesijanstvo, s katerem se utrjuješ v lastni veri. Nima po moje popolnoma nobene veze sočutjem pa podobnimi nameni, ki navzen pokrivjao tako mesijanstvo, ampak gre za podžiganje fanatizma v veri, ki je v svojem temlju neobčutljivo za bližnjega. Fanatizem se po defoltu napaja iz nestrpnosti do drugačnih in v neobčutljivosti za to, kar v svoji drugačnosti so.
Ampak mi mamo po moje napačno predstavo o verskem fantizmu. Uni v vatikanu pa jeruzalemu pa drugih verskih centrih, ki cele dneve in noči med sabo diskutirajo o verskih naukih na podlagi izčrpnega poznavanja verskih spisov in tradicije, niso nobeni fanatiki, v bistvu vero sekularizirajo in jo filozofsko/etično uskaljujeo z duhom časa. Tko so judje s stalnim interpretiranjem božje besede s starni poklicnih razlagalcev iz vrere naredl čist posvetno življensko prakso. Fanataki so tisti, ki filozofskih razsežnoti religije ne štekajo, ki vzamejo ven samo tist, kar jim zapolnuje/kompenzira eno čustveno praznino, ki je v vsakdanjih odnosih z ljudmi niso sposobni zapolnt, ki v konkretnem človeku vidjo sredstvo za potešitu lastnih fanatičnih čustu: ga prepričat, spreobrnt al pa na izničit.
Jest mislm lih tko kot ti, jst, da ideja tolerance, ki se je izoblikovla skoz revuliconarno obdobje konec 18. stoletja v evropi in ameriki in na kateri gradi demokracija, ni več dobra podlaga za globalno demokracijo, kljub temu, da je bla najboljša, kar jih je tedanji duh časa uspel izoblikovat. Jest sem tkorekoč prepričan, da jo je skrajni čas treba presečt pa vzore sobivanja iskat tud v obdobju, ko različne religije niso ekstirale druga ob/v drugi na podlagi danes razumljene tolerance ampak na podlagi skupnih filozofskih izhodišč, pri čemer zunanjih življenskih praks ni noben problem tolerirat.
To kar mi tle gor, vključnno s tabo jst, počnemo, je iskanje teh skupnih filozofskih izhodišč, za kar mamo zlo močno psihološko potrebo, ker toleranca, grajena na nepriznavanju subjektivne resnice kot absolutne, je za nas premal, nas ne more niti na tem zahodnem delu planeta več držat skupaj, kaj šele, da bi to formulo vsiljeval drugim. Je kot eno preživelo idejo, ki je pr nas izgubila duha, ni možno vsiljevat tistim, ki jim ideja tolerance ni njihova avtentična družbena izkušnja, pa jo na ta način tud nazaj na zahodu v življenj obujat. Zdej mi včasih zgleda tko, da moramo zahodnjaki najprej 'zaratit' vsemi drugimi religiozno/filozofskimi praksami sožitja, da jim bomo pol uturil idejo tolerance. Se obnašamo kot eni fanatiki, ki se pred dvomom v filozofkso/etično izhodišče svoje vere v demokracijo, gremo eno neobčutljivost za druge, bomo šli z njimi še enkrat skoz verske vojne, da bomo svet kao demokratično globaliziral na ideji tolerance 8). Nonsens na kvadrat

! Ne vem, jest pr čemu takmu res ne bi hotu zavestno sodelovat

.