Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11 
(Read 54266 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #120 - 02.02.2003 at 19:38:15
 
a_hero wrote on 01.02.2003 at 16:29:23:
Ten-nej,

Najbolj, da grem kar po vrstnem redu tvojih vprasanj, ceprav se mi zdi, da bo kar tezka. Namrec, ze v osnovi imava popolnoma obratno filozofijo. Ti trdis, da je dusa le ime za nekaj na telesu, medtem ko jaz trdim, da je telo fizicni odsev duse. Sej ves, v zgodovini so bile posledica tako razlicnih stalisc vedno verske vojne, pa grmade itd., itd., kar je vsakdanji pojav tudi na tem forumu Tongue. Na sreco znajo nekateri potem tud od mrtvih vstat, pa je izguba za vse nas zgolj casovne kategorije Grin.

Kontakt s specificnim rezervoarjem energije custvenega plana ti lahko ponazorim s poldragimi kamni. Tisti, ki verjame v njihovo moc pravi, da je vsak tak kamen kanal za tocno specificno energijo iz custvenega plana v fizicni plan. Kanal pravim namenoma, saj kamni te energije pac ne proizvajajo. Tisti, ki pac v to ne verjame ima to za bull shit.
Enega od nacinov kako si to predstavljam pa sem opisal v prejsnjem topicu.

No, tale je cist izi solska varianta:
Dogma je temeljni nesprejemljivi verski nauk oz.  tudi trditev, ki temelji na avtoriteti in ne na znanstvenih dokazih.

Ma, priznam, da sem v svojem izrazoslovju vcasih malce nedosleden, vendar ne v smislu pomena. Tako sem s clovekovo psiho mislil clovekovo osebnost. Z nezavednim pa sem mislil custveni plan.

Na vprasanje kaj je kontakt z nezavednim pa sem ti itak ze odgovoril.



Torej jaz naj bi gradil od zemlje proti nebu, ti pa z neba proti zemlji?

Vstajanje od mrtvih pa je precej staromodna zadeva (pa še kašna religija zna nastati iz tega).

Kaj je čustveni plan in kako se razlikuje od fizičnega in kaj ima skupnega z nezavednim?

Ali si se pri šolski varijanti zatipkal, ali misliš resno, da je dogma nesprejemljivi verski nauk?
(zame u bistvu je nesprejemljiva)



lp


Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #121 - 02.02.2003 at 22:51:11
 
Ten-nej,

Ja, zatipkal sem se. Moral bi napisati nespremenljiv in ne nesprejemljiv.

Ma, ce sem popolnoma odkrit ne vem cist tocno kaj mislis s tem, da je dusa le ime za nekaj na telesu. Moja prva asociacija je bila na nekaksen izrastek nekje na telesu, ki malce spominja na bradavico in ki morda oddaja nekaj kemicnega in potem mozgani to upedenajo tako, da sem pa tja slisimo kaksen angelski kor peti pesmi v slavo Bogu. Kaj jest vem a je to potem res obratna zadeva moji, kot sem napisal v zadnjem postu?
Bi moral ti to zadevo se malce bolj pojasniti, jest pa mal bolj paziti kaj tipkam, ce smo natancni.

Ja, custveni plan je samo malce bolj tradicionalni izraz za jungovo kolektivno nezavedno, tko da kaksna je razlika med fizicnim in custvenim kar pri njemu poisci. Lohk potem to tud tuki gor poves, ker me bo zanimal, kaj ima Jung o tem zapovedat.

Drgac pa je do dogem v duhovnosti po moje prislo zato, ker so ocitno stari ugotovili, da niso samo v matematiki absolutne zadeve, oz. z drugimi besedami, da kar se psihe tice ni glih dobr expiremintirat ce nisi mojster, ampak je dobr se drzat varnih preizkusenih metod. Ce so pa potem dogmo kot del cerkvenega nauka nekateri kasneje in se danes izkoriscali v politicne namene, pa mene to glih ne zanima prevec. To je potem bolj politika in ne neki duhovni oz. psihicni razvoj cloveka itd., itd. Tuki se jest popolnoma strinjam s tabo, da je dogma total bull shit.




Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #122 - 03.02.2003 at 08:49:55
 
Quote:
Ja, custveni plan je samo malce bolj tradicionalni izraz za jungovo kolektivno nezavedno, tko da kaksna je razlika med fizicnim in custvenim kar pri njemu poisci. Lohk potem to tud tuki gor poves, ker me bo zanimal, kaj ima Jung o tem zapovedat.


Preden gremo na junga, bi blo dobro še tole razčistit. Mene pr tebi, jst, fasicnira ravno to, da čustven plan ni čist ločen od 'kolektivnega nezavednega'. Da se sicer v njem napaja, ampak živi v bistvu svojo čist  zavedno dimenzijo, katere pomemben del so  zavestne al pa vsaj ozaveščene sanje, domišljija, ljudski miti in legende, magija in konec koncev tud znanost in religija. Jest te razumem tko, kot da je človekova naloga ta zavedni del čustvenega plana (ne vem točn kolk kakšno vlogo pripisuješ njegovi mentalni/intelektualn  interpretaciji), spravit  dol/gor v fizični plan na  čim bolj avtentičen način. Živali naj bi  čustven plan v fizičnega znale izlit neposredno, mi mamo to avtenično izkušnjo/znanje kot 'kolektivno nezavedno' sicer nekje zakodirano, vendar  nam  tak avtentičen izliv  ne more zagotovit ekistence, ker bi bli zato živalim nekonkurenčni. Sva že ugotovla, da gre pri človeku za en duhovni presežek, ki ga je zahodna tradicija znala skanalirat skoz tradicijo, znanost  in umetnost v fizični plan tko, da si je skoz delovanjem na fizičnem planu materilano   podredia/humanizirala in   tehnološko obvladala, na vzhodu pa so se z materilanim uskladil brez 'iluzije', da ga lahko obvladajo oz. si ga podredijo.          
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #123 - 03.02.2003 at 09:19:16
 
a_hero wrote on 02.02.2003 at 22:51:11:
Ten-nej,
Ma, ce sem popolnoma odkrit ne vem cist tocno kaj mislis s tem, da je dusa le ime za nekaj na telesu. Moja prva asociacija je bila na nekaksen izrastek nekje na telesu, ki malce spominja na bradavico in ki morda oddaja nekaj kemicnega in potem mozgani to upedenajo tako, da sem pa tja slisimo kaksen angelski kor peti pesmi v slavo Bogu. Kaj jest vem a je to potem res obratna zadeva moji, kot sem napisal v zadnjem postu?


Drgac pa je do dogem v duhovnosti po moje prislo zato, ker so ocitno stari ugotovili, da niso samo v matematiki absolutne zadeve, oz. z drugimi besedami, da kar se psihe tice ni glih dobr expiremintirat ce nisi mojster, ampak je dobr se drzat varnih preizkusenih metod. Ce so pa potem dogmo kot del cerkvenega nauka nekateri kasneje in se danes izkoriscali v politicne namene, pa mene to glih ne zanima prevec. To je potem bolj politika in ne neki duhovni oz. psihicni razvoj cloveka itd., itd. Tuki se jest popolnoma strinjam s tabo, da je dogma total bull shit.
Lp
Jst


To, da je duša ime za nekaj na telesu pomeni samo to (z določeno mero provokacije), da je na tej zemlji bolje graditi od zemlje proti nebu oziroma od telesa proti duhu, kot pa obratno in da ni nujno, da je duh resničnejši od telesa in duhovnost od materialnosti. Gre za obrnjeno smer klasičnega platonizma, kjer je osnovna ideja, da je med rojstvom in smrtjo vse življenje, kaj je bilo prej (pred življenjem)  in kaj bo potem (po življenju) pa je prej stvar spekulacije, kot pa stvar spoznanja (da je tudi spoznanje nekaj povsem življenjskega in praktičnega).

Kar se tiče dogem in ekspirimentiranja je še vedno vprašanje, zakaj največji mojstri niso zapisali nobenih (ali pa zelo malo) dogem in resnic in zakaj so to storili kasnejši mojstri. Problem eksperimetiranja je problem prakse (Vaja dela mojstra, mojster pa vaje.) in eksperiment ni nič drugega, kot vaja in kar nas ne pokonča nas okrepi - če je cilj spoznanje, potem ni nobeno tveganje preveliko (za nekatere - za druge še vedno ostane dogma in njeno udobje že spoznanega in narejenega).

lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #124 - 03.02.2003 at 12:07:19
 
Quote:
če je cilj spoznanje, potem ni nobeno tveganje preveliko (za nekatere - za druge še vedno ostane dogma in njeno udobje že spoznanega in narejenega).


Spoznanje kot razodetje je po jungu najbolj avtentičen, čeprav  predzgodovinski/primitivni način  spoznanja. Primitivni človek do spoznanj, ki so mu omogočila preživetje v naravi,   ni prišel z načrtovanim eksperimentom oz. razkrivanjem vzročno-posledičnih zvez s pomočjo  intelekta, temveč neposredno z razodetjem. Temu bi se težko reklo intiutivno, ker intucija je že kombinacija istinktivnega z razumskim. Dogma je v tem smislu lahko  eno iduvidualno razodetje in kot tako neopislijivo, nezarožljivo in je v bistvu že prakticiranje samo, med njima ni nobenega intelktualnega posredovanja. Mistik v tem smislu operira z nejmu lastnimi  razodetji, religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem, ki funkcionira, dokler se tovrstnimi razodetji še kdo identificira kot obliko lastnega razodetja. Če ne, pol se začne  čakat na odrešika/mesijo, ki bo prinesu novo razodteje al pa se začne  dogmo vcepljat z represijo, ki sproži herezije al pa se začne ta arhaična potreba po avtetičnem razodovenju začne realizirat spontano  na nivoju posameznika, čemur smo priča v new ageu, ki se je na zahodu po dolgmu cajtu racionalizma začel po moje že freudom pa jungom.

Je pa hec, da se ta zgodovisnki  proces  razodevanja ves čas kaže/razodeva  skoz osebnostno rast vsakega posameznika  od otroka skoz mladostnika do zrelega obdobja in starosti. Po jungu bi človek tja do 35 leta nakak moral prescečt vse strahove, ki ga odvračajo od sočanja z nezavednim in s tem tud odvrečt vse terapevtkske pripomočke, s katerim se pri tem pomaga in omejuje, poleg religioznih dogem in mitov in tud psihlogijo kot znanost, ki je samo njihov moderni nadomestek.

Ok, tole sem zdej mal po svoje prilagodu, jung tega kot znastvenik, publicist in pishoterpavet po moje ni naglas reku, kot mistik pa je imel to imel po moje ves čas na jeziku. 8)    
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #125 - 03.02.2003 at 21:58:30
 
Ten-nej,

Ja, se v bistvu popolnoma strinjam s tabo ko pravis, da je bolje graditi (oz. prakticirati duhovnost) od zemlje proti nebu. Ma, je cel kup mojih postov po forumu kjer govorim tocno o tem seveda na malce drugacen nacin.

Je pa res, da tudi trdim, da je sel razvoj cloveka od neba proti zemlji. Zato sem npr. rekel, da je telo odsev duse in ce logicno nadaljujem - ce hoces spoznati duso moras najprej spoznati svoje telo. Tko nekak.

Drgac pa po moje v duhovnosti, ce resnicno nimas mocno razvite osebne volje in takih nas je danes res malo ni dobro prevec expiremintirat. Ce prevec zabluzis lahko traja leta, da se spet poberes sam ali s tujo pomocjo. Nekaterim to ne uspe nikoli. Tuki dogme in ostale verske resnice itd., itd. dobijo svojo vrednost. Tako je pac moje stalisce. Seveda mas tud ti svoj point.

Titud,

Ko pravis:
Mistik v tem smislu operira z njemu lastnimi  razodetji, religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem, ki funkcionira, dokler se tovrstnimi razodetji še kdo identificira kot obliko lastnega razodetja.

Ja, da religija v duhovnem smislu sploh zapopade mistikova razodetja, morajo ta temeljiti na praksi, sicer so za vernika neuporabna, saj gre za prevec abstraktne stvari, da bi jih drugace kot skozi prakso sploh lahko si razodeli. In ravno zaradi prakticnega izvora mistikovega razodetja religija tukaj ustvari dogmo, saj religija vsaj naceloma deluje v dobrobit sirokih mozic. To pa pomeni, da so nekateri manj nekateri pa bolj duhovno razviti, kar predstavlja doloceno nevarnost za neizkusene praktikante. Zato dogme. Z drugimi besedami: preizkusena prakticna navodila, ki jih za pravilen in varen rezultat ne gre mesati po svoje.

Da navezem na zgoraj...
Religija experiment raje prepusti svojim mistikom-mojstrom prakse, ki to religijo v njenih najglobljih duhovnih razodetjih tudi zenejo naprej, da se v svojih postopkih razvija in spreminja v skladu s casom.

Tale izjava mi je sploh zanimiva in posrecena.
YouU said:
...religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem...

Dej mi malce vec povej o tem, kako si predstavljas, da religija razodetja organizira v druzbeni sistem. Mam sicer svojo razlago kaj mislis.
Namrec, ves da jest delim RKC na duhovni in politicni del. V smislu duhovnega dela RKC npr. res nisem nikoli tako razmisljal, ce pa govoriva o politicnem delu pa se se kako strinjam s tabo. Sam to je, ce mene vprasas, izkoriscanje dogme v neduhovne oz. vec ali manj sebicne (politicne) namene in zato total bull shit.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #126 - 04.02.2003 at 08:35:49
 
a_hero wrote on 03.02.2003 at 21:58:30:
Ten-nej,

Ja, se v bistvu popolnoma strinjam s tabo ko pravis, da je bolje graditi (oz. prakticirati duhovnost) od zemlje proti nebu. Ma, je cel kup mojih postov po forumu kjer govorim tocno o tem seveda na malce drugacen nacin.

Je pa res, da tudi trdim, da je sel razvoj cloveka od neba proti zemlji. Zato sem npr. rekel, da je telo odsev duse in ce logicno nadaljujem - ce hoces spoznati duso moras najprej spoznati svoje telo. Tko nekak.

Drgac pa po moje v duhovnosti, ce resnicno nimas mocno razvite osebne volje in takih nas je danes res malo ni dobro prevec expiremintirat. Ce prevec zabluzis lahko traja leta, da se spet poberes sam ali s tujo pomocjo. Nekaterim to ne uspe nikoli. Tuki dogme in ostale verske resnice itd., itd. dobijo svojo vrednost. Tako je pac moje stalisce. Seveda mas tud ti svoj point.

Mistik v tem smislu operira z njemu lastnimi  razodetji, religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem, ki funkcionira, dokler se tovrstnimi razodetji še kdo identificira kot obliko lastnega razodetja.

Ja, da religija v duhovnem smislu sploh zapopade mistikova razodetja, morajo ta temeljiti na praksi, sicer so za vernika neuporabna, saj gre za prevec abstraktne stvari, da bi jih drugace kot skozi prakso sploh lahko si razodeli. In ravno zaradi prakticnega izvora mistikovega razodetja religija tukaj ustvari dogmo, saj religija vsaj naceloma deluje v dobrobit sirokih mozic. To pa pomeni, da so nekateri manj nekateri pa bolj duhovno razviti, kar predstavlja doloceno nevarnost za neizkusene praktikante. Zato dogme. Z drugimi besedami: preizkusena prakticna navodila, ki jih za pravilen in varen rezultat ne gre mesati po svoje.

Da navezem na zgoraj...
Religija experiment raje prepusti svojim mistikom-mojstrom prakse, ki to religijo v njenih najglobljih duhovnih razodetjih tudi zenejo naprej, da se v svojih postopkih razvija in spreminja v skladu s casom.

Tale izjava mi je sploh zanimiva in posrecena.
YouU said:
...religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem...

Lp
Jst



            1
Če je Dao izrekljiv,
to ni večni Dao,
če ga je moč imenovati,
to ni večno ime.
Brezimeni -
je Neba in Zemlje začetek,
imenovani šele - pramati desettisočerih stvari.

Zato:
vsevdilj brez želja -
in razodene se skrivnost stvari;
vedno željan -
in vidljivo postane obrobje stvari.

Oboje iz enega izvira,
le da sta to različnega imena;
skupna jima je globina,
tam, kjer naj globja globočina
počiva, so -
vrata vseh skrivnosti.
(DAO DE JING)

A se ti to zdi dogma, ali zapis mistično - religioznega doživetja?

Po moje je pa bistvo vsakega mističnega razodetja predvsem v tem, da s svojim učinkom popolnoma preseže običajno prakso tega sveta s tem pa preseže tudi meje jezika. Zato se mi zdi, da neko mistično doživetje z jezikom sploh ni dosegljivo (vsaj na neposreden način ne - zapiše se lahko predvsem z negativno; v smislu to ni to in z metaforo ter ostalimi sredstvi). Po moje se namreč jezik in svet strukturno prekrivata (pri tem tudi misel in svet) in ko se preseže eden od obeh sta presežena oba; šele tedaj pride do mistike in do tega, česar z običajno zaznavo ne moremo dosegati - polje mistike je polje transcendece; preseganje običajnega sveta.

Po moje je družbeni sistem najprej pogojen z jezikom, krvnimi povezavami, nato pa z moralnimi normami (in pri večini religij se lepo vidi, da prek verovanja vzpostavlja predvsem boljše delovanje družbe: kastni sistem v hinduizmu, skupaj s konceptom karme in reinkarnacije; v stari zavezi oblast vedno pride od boga in z njegovim blagoslovom; Jezus: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«, Mohamed  . . . ).
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #127 - 04.02.2003 at 09:51:23
 
Quote:
...religaja pa taka mistična razodetja organizira v družben  sistem...

Dej mi malce vec povej o tem, kako si predstavljas, da religija razodetja organizira v druzbeni sistem. Mam sicer svojo razlago kaj mislis.  
Namrec, ves da jest delim RKC na duhovni in politicni del. V smislu duhovnega dela RKC npr. res nisem nikoli tako razmisljal, ce pa govoriva o politicnem delu pa se se kako strinjam s tabo. Sam to je, ce mene vprasas, izkoriscanje dogme v neduhovne oz. vec ali manj sebicne (politicne) namene in zato total bull shit.  


Antropološko gledano so se prve oblike religij pojavle s komplesejše urejenimi družbenimi skupinami, ki medsebojnih odnosv niso mogle več urejevat samo po sorodstvenih odnosih. Je blo treba vzpostavt ene vzporednicice med individulanim mehanizmom spoznavanja narave  in  odnosom  'drug do drugega', 'mene naprot drugemu' ipd po meganizmu, skoz katerga se je narava razodevala  individualno. Razodetje je tako priročen  spoznavni mehanizem upraben tud za razodevanjem abstarknih norm in pravil, ki so določali odnose med ljudmi v plemenu, rodu... So se ta pravila pač razodevala prek projekcije  na nekaj, od česear je bil ta človek  življenjsko odvisen (mati/oče, živali, reke, nebo...) Tko so nastali totemi in tabuji, mitološke osebe in sile, bogovi na nebu...

Religija je tako ohranla pojem razodetja, ki  je blo  iz naravnih pojavov/zakonov  in vzročno-posledičnih zvez že zdavnaj izgnano. Zato ta princip razodetja v obliki dogme še zdaj rešuje nam neznane principe in kontraste, po katerih  samega sebe postavljamo v odnos do 'kolektivnega nezavednega' oz.  do drugih ('onega') v seb, sebe do drugea, drugega do drugega....

Ravnokar  sem v topiku  dogma prek junga opisal proces razodevanja samega sebe samemu sabi,ki poteka  prek dostopanja do lastnih arhetipov, npr. do anime kot duše. Gre za psihološki  proces sprejemanja oz. razreševanja naprotij med moški/ženskim principom, ki bi si ga je  zarad 'kulturnega nelagodja' s svojimi dogmami zapolnila religija.

Jst, jung piše o tud enem mističnem razodetju pomenu svete trojice. Ičem po topikih, kje si ti pisal o tem, kje je cerkvena dogma pritem sfalila oz. ni šla do konca, pa ne najdem, ker nis registriran. Copy- pastej to zadevo sem al pa še nekart napiš, da probam to dogmo tud jest mal pokomentirat.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #128 - 04.02.2003 at 22:39:58
 
Ten-nej,

To je misticni zapis. To vsekakor ni dogma. Pa ce mene vprasas to niti ni misticno dozivetje, temvec samo opis principov, ki vladajo v sferah nad fizicnim. So pa ravno zaradi opisa, ne misticnega dozivetja, temvec  zakonov nadfizicnega tudi sledi prakticnih navodil.

Recimo, don Juan je za dosego tega stanja dal Castanedi povsem konkretne napotke. Rekel mu je, da mora ukiniti svoj notranji dvogovor. In takrat je mozno vse. In to vse je dozivetje. Mu je seveda tocno povedal kaksna je tehnika za dosego tega stanja. In ti napotki so za mene dogma, ker jim je moral slediti do pikice natancno. O tem govori tale Dao kitica:

Zato:  
vsevdilj brez želja -  
in razodene se skrivnost stvari;
vedno željan -  
in vidljivo postane obrobje stvari.

V zahodni tradiciji obstaja tudi obstaja vec tehnik za dosego tega stanja. Gre pa prav tako za ugasnitev notranjega dvogovora, ki ga povzrocata custva in njihov oblikovalec intelekt kot dve sferi clovekove osebnosti, ki skupaj tvorita zelje. Mojster, ki ti poda te napotke ponavadi zahteva, da jim sledis cim bolj natancno, sicer ni vec tvoj mojster ravno zaradi nevarnosti neuravnotezenja custvenih energij. To je dogma.

Biti brez zelja torej ni misticno dozivetje, temvec tehnika oz. stanje, ki ti omogoca misticno dozivetje, oz. priliv energije.

Ce se hoces nauciti lucidnega sanjanja, ti to npr. brez zaustavitve notranjega dvogovora ne bo uspelo.

Potem tale dao kitica:

Če je Dao izrekljiv,  
to ni večni Dao,
če ga je moč imenovati,  
to ni večno ime.
Brezimeni -  
je Neba in Zemlje začetek,
imenovani šele - pramati desettisočerih stvari.

Don Juan mu je govoril o tem (zdej ne vem tocno, ker je minilo ze vec let kar sem bral, ampak bistvo gre takole). Imas nagual in tonal. Recimo (nisem ziher) tonal je vse clovesko, nagual je pa vse kar ni clovesko in kar koli bos storil, da bos opisal nagual, bo avtomaticno postalo tonal. Temu so sledili konkretni napotki, kako doseci nagual.

V zahodni tradiciji mene tole spominja na misticno trditev, da nekdo ne more biti hkrati clovek in bog. Misticna tradicija pravi, da tisti, ki so videli boga v obraz se niso vec vrnili, ker so izgubili svojo clovesko naravo.
Iz tega potem izhaja krscansko misticno izrocilo Jezusa kot sina svojega oceta - oz. boga. Edini nacin videti boga in preziveti, je skozi njegov odsev. V zahodni tradiciji prav tako obstajajo konkretne tehnike, kako to doseci in se iti naprej. Sem upal, da bo Realbe al pa Samson kaj povedal o tem iz cistega RKC prakticiranja. Ona kot pravoverna RKC kristjana bi morala o tem vedeti veliko. In to bi bila zopet dogma, ki se zacne nekje tam cist spodaj.

Magijska slika Brezimnega je v zahodni tradiciji prostor tam nekje dalec v vesolju med zvezdami. To je prostor, katerem ni popolnoma nicesar, a je hkrati potencial vsega stvarstva. Ce hoces meditirati o Brezimnem in uporabis tehniko magijskih slik je to dogma, rezultat pa misticno dozivetje. Se prej pa moras ugasniti zelje.

Naslednja kitica se navezuje na nebo in zemljo. To je tisto, kar sem ze tolikokrat sploh v debati s Titudom rekel, da so v zahodni tradiciji vsi plani enako sveti. Nobeden ni bolj pomemeben od drugega itd., itd. in vsi imajo isti izvor v prostoru, kjer ni nicesar, a je hkrati potencial vsega. Tisti, ki na racun custvenega plana npr. zanemarja fizicni plan, dela napako in mora vajo ponoviti. Pac o tem se ne razpravlja in pogaja in to je zopet dogma.
Tukaj lahko prepoznas tudi vsakdanjo moralno komponento nauka. Nihce ni nad nikomer itd., itd.

Oboje iz enega izvira,
le da sta to različnega imena;  
skupna jima je globina,  
tam, kjer naj globja globočina
počiva, so -
vrata vseh skrivnosti.
(DAO DE JING)

Vrednost religije kot duhovne prakse namenjene mozicam in ne samo izurjenim in treniranim pa nadarjenim posameznikom je ravno v tem, zakone narave, oz. stvarstva kot pravi RKC, ki so podani v zgornji dao vrstici skoz vsakdanje zivljenje prinese v vsakdanjo prakso.
In ker gre za principe in zakone jim pac nujno sledi tudi dogma. Moras vedeti, da kot vladajo posebni zakoni v fizicnem planu, vladajo isto posebni zakoni v custvenem planu, pa mentalnem planu itd., itd. Ni tam nekega individualizma. Ce si s svojo zavestjo na custvenem planu, se moras pokoravati zakonom plana enako, kot se moras pokoravat zakonom fizicnega plana. Zato in samo zato dogme.

Je pa res, da je edina individualna stvar in za katero vsaj pogojno receno ne veljajo zakoni je misticno dozivetje. To pa je pri vsakem posamezniku drugacno. Samo, to pa ze ni vec stvar dogme, temvec stvar izkustva posameznika, ki pa je v tem smislu ze nad religijo in njeno dogmo. Edino na ta nacin, skozi mojstrsko prakso, ki ji sledijo izkusnje pa lahko nekdo ustvari svojo dogmo oz. religijo kot duhovno in ne druzbeno kategorijo.



Lp
Jst

Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #129 - 04.02.2003 at 22:50:23
 
Titud,

A ves, da nimam pojma ne kje ne kdaj sem kaj o tem pisal.  Jest tele moje poste pisem cist tko sproti. Jih niti ne shranjujem itd., itd.

Pa kaj bi res tolk pomagal, da se registriram?


Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #130 - 05.02.2003 at 08:56:49
 
a_hero wrote on 04.02.2003 at 22:39:58:
Ten-nej,

To je misticni zapis. To vsekakor ni dogma. Pa ce mene vprasas to niti ni misticno dozivetje, temvec samo opis principov, ki vladajo v sferah nad fizicnim. So pa ravno zaradi opisa, ne misticnega dozivetja, temvec  zakonov nadfizicnega tudi sledi prakticnih navodil.

Recimo, don Juan je za dosego tega stanja dal Castanedi povsem konkretne napotke. Rekel mu je, da mora ukiniti svoj notranji dvogovor. In takrat je mozno vse. In to vse je dozivetje. Mu je seveda tocno povedal kaksna je tehnika za dosego tega stanja. In ti napotki so za mene dogma, ker jim je moral slediti do pikice natancno.

Mojster, ki ti poda te napotke ponavadi zahteva, da jim sledis cim bolj natancno, sicer ni vec tvoj mojster ravno zaradi nevarnosti neuravnotezenja custvenih energij. To je dogma.

Magijska slika Brezimnega je v zahodni tradiciji prostor tam nekje dalec v vesolju med zvezdami. To je prostor, katerem ni popolnoma nicesar, a je hkrati potencial vsega stvarstva. Ce hoces meditirati o Brezimnem in uporabis tehniko magijskih slik je to dogma, rezultat pa misticno dozivetje. Se prej pa moras ugasniti zelje.


Tukaj lahko prepoznas tudi vsakdanjo moralno komponento nauka. Nihce ni nad nikomer itd., itd.

In ker gre za principe in zakone jim pac nujno sledi tudi dogma. Moras vedeti, da kot vladajo posebni zakoni v fizicnem planu, vladajo isto posebni zakoni v custvenem planu, pa mentalnem planu itd., itd. Ni tam nekega individualizma. Ce si s svojo zavestjo na custvenem planu, se moras pokoravati zakonom plana enako, kot se moras pokoravat zakonom fizicnega plana. Zato in samo zato dogme.

Je pa res, da je edina individualna stvar in za katero vsaj pogojno receno ne veljajo zakoni je misticno dozivetje. To pa je pri vsakem posamezniku drugacno. Samo, to pa ze ni vec stvar dogme, temvec stvar izkustva posameznika, ki pa je v tem smislu ze nad religijo in njeno dogmo. Edino na ta nacin, skozi mojstrsko prakso, ki ji sledijo izkusnje pa lahko nekdo ustvari svojo dogmo oz. religijo kot duhovno in ne druzbeno kategorijo.

Lp
Jst



Vsekakor se strinjam - pesem sicer ne morebiti mistično doživetje, lahko pa jenjegov opis. Vsako doživetje, izkušnja ali občutek je vedno idividualen in velja samo za posameznika, ki to doživlja, posameznik pa ga lahko prek občosti jezika sporoči naprej - v kakšni meri bo razumljen pa je seveda vrašanje nadaljne interpretacije.

Za mojstra pač moramo pričakovati, da ve o čem govori in da ve več od nas (le tako se lahko česa naučimo) - če ni zaupanja v mojstra in zaupanja v njegovo znanje in če ne upuštevamo vsega, kar nam pove, to že implicira, da dvomimo v negovo znanje.

Don Juan lepo pokaže, da smo si predvsem ljudje kot civilizacija postavili svet (s svojim jezikom) takšen kot je in da gre predvsem za sintakso našega jezika, sintakso, ki pa najbrž ni edina, vendar pa razvijamo in utrjujemo predvsem njo. (kot to le po pove Wittgenstein: "Meje mojega sveta so meje mojega jezika." in "O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.")



lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #131 - 05.02.2003 at 10:11:04
 
Ten-nej,

Jah, jest se tud strinjam s tabo  Smiley. Hocem samo se dopolniti zadevo, ce je to sploh se mozno, ne da bi se ponavljal. Pa vseeno.

Pot do se tako globokega misticnega dozivetja je vedno se kako konkretna. Sto ljudi lahko sledi enaki poti, vendar bo dozivelo 100 razlicnih misticnih dozivetij.

Tako kot bo sto strojnih inzenirjev sledilo enakim zakonitostim fizicnega plana zapisanim v strojniskem prirocniku - strojni bibliji, pa vendar bodo skonstruirali sto razlicnih turbin. Recimo.

In opisi teh poti, ki kazejo na prakticno razumevanje zakonitosti, ki vladajo tam, kjer besed ni vec, tam kjer se nas svet konca, je v filozofiji nekaj, kar ji da vrednost.
Samo to.

In o teh poteh se pac ne razpravlja, kot pac ne razpravljas o matematicnih aksiomih fizicnega sveta. Taki so in konec. To je potem dogma. Moras vstati iz naslonjaca in jim poln zaupanja slediti.

Vse velike sodobne religije vkljucno s krscanstvom imajo te konkretne opise prakse zapisane tudi skozi dogmo itd., itd.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #132 - 05.02.2003 at 10:34:26
 
Quote:
Pot do se tako globokega misticnega dozivetja je vedno se kako konkretna. Sto ljudi lahko sledi enaki poti, vendar bo dozivelo 100 razlicnih misticnih dozivetij.

Tako kot bo sto strojnih inzenirjev sledilo enakim zakonitostim fizicnega plana zapisanim v strojniskem prirocniku - strojni bibliji, pa vendar bodo skonstruirali sto razlicnih turbin. Recimo.

In opisi teh poti, ki kazejo na prakticno razumevanje zakonitosti, ki vladajo tam, kjer besed ni vec, tam kjer se nas svet konca, je v filozofiji nekaj, kar ji da vrednost.
Samo to.

In o teh poteh se pac ne razpravlja, kot pac ne razpravljas o matematicnih aksiomih fizicnega sveta. Taki so in konec. To je potem dogma. Moras vstati iz naslonjaca in jim poln zaupanja slediti.  

Vse velike sodobne religije vkljucno s krscanstvom imajo te konkretne opise prakse zapisane tudi skozi dogmo itd., itd.


Bi se čist strinjal, samo temu ponavad ni tko, ker večini religij dogme ne služjo za to, da bi posmeznika pripeljale do svojih lastnih mističnih uvidov oz. oblikovanja lastnih/induvidualnih dogem. Aksiomi postanejo bergla, ne pa vodič  do lastnega razsvetljenja. Te naredijo odvisne od avtoritet, namesto da bi te od njih razvezale. Delovanje v skaldu z dogami te tko pripelje v religiji do fanatizma, v zanosti pa do gradnje atomskih bomb in genskega degenizma.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: simptomi religioznosti
Reply #133 - 05.02.2003 at 11:33:49
 
titud wrote on 05.02.2003 at 10:34:26:
Delovanje v skaldu z dogami te tko pripelje v religiji do fanatizma, v zanosti pa do gradnje atomskih bomb in genskega degenizma.        

Grin verjetno nisi imel v mislih delovanja v skladu s pasmo kužkov, ampak v skladu z dogmami.

Zavedati se je treba, da atomske bombe niso nevarnejše od noža, ki leži v predalu, od koder ga po potrebi poberemo, ter uporabimo za rezanje kruha. Resnično nevaren pa je fanatizem, zaradi katerega se ta isti nož lahko uporabi tudi za rezanje grla.
Vzroke za fanatizem pa vidim v zavedenosti in mračnjaštvu, torej v neznanju.


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #134 - 05.02.2003 at 12:52:50
 
Quote:
Zavedati se je treba, da atomske bombe niso nevarnejše od noža, ki leži v predalu, od koder ga po potrebi poberemo, ter uporabimo za rezanje kruha. Resnično nevaren pa je fanatizem, zaradi katerega se ta isti nož lahko uporabi tudi za rezanje grla.
Vzroke za fanatizem pa vidim v zavedenosti in mračnjaštvu, torej v neznanju


Fanatizem je enako kot v religiji prisoten tud znanosti. Ko znanstvenik v pod krinko  visokih zanstvenih ciljev zgubi občutek za konkretnega drugega, je zame enako nevaren fanatik kot verski gorečnež. Znanstvenika sklicevanje na 'nevtralnost', 'nepolitičnost' in 'neideloškost' znanosti ne odvezuje soodgovornosti za drugega. Po moje prav izgon te  te mistične komponete iz znanosti, na  katero se je nujno morala naslanjat alkimija in magija, naredila iz znansvenika tud potencialnega morilca, kar mag pa alkimist po defoltu nista mogla postat, ker bi izgubila dar za svojo stroko.            
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11