Quote:um je graditelj? um je graditelj nase usode? po moje samo s tako predpostavko bi npr. lahko delovala vaja avtosugestije, al se motim?
Mislim, da smo vsi rezultat enih sugestij, začne se npr. s sugestijami staršev, kmalu te preidejo v avtosugestijo, ker začneš sam verjet, kar ti pravijo drugi. Avtosugestija je pa samo ena tehnika, gre pa za tako preproste vsakdanje stvari kot pozitivno razmišljanje nasproti pesimizmu. Če si nekaj dostkrat ponovim, pa po možnosti v pravih trenutkih, začnem počas verjet, da mi je to nekaj dosegljivo in iz mojih misli, pa tud besed (ker ko bom v to zaupala, bom o tem tut govorila) se bo to preneslo tut na moja dejanja in sama bom začela aktivno uresničevat tisto, kar se je začelo kot (avto)sugestija... od tukaj naprej gre pri meni po: Pomagaj si sam in 'B'og ti bo pomagal...
Z 'avtosugestijo' samo sebe spodbudim k veri, zaupanju vase, s čimer se spodbudim k temu, da nekaj naredim zase, ko pa enkrat narediš prvi korak... se zadeve kakor same od sebe razvijajo naprej. (po resnici se ne same od sebe, ampak postane vse tolk preprostejše, da se tko zdi, verjetn tut karma ma prstke vmes).
In sm misnla čist tko kot tale um, ki ga uporabljam zdajle za tle misli, da pišem, tale um ustvarja 'cegle' - misli, ki se projicirajo v moje življenje... As in: "Kam pa pridemo brez domišljija?!". pa še miljon takih 'izrekov'.
p.s. (uf ???)