Quote:


Ma ja... bp, to je to. Ne rečem, da je ta trening asertivnosti recept za vse. Kdo tega sploh ne rabi. Zakaj ne rabi, pa ve najbolj sam. In skoraj razsvetljenim itak potem ni potrebno še kaj storiti, da bi bili srečnejši.

No, Amstel izhaja iz sebe iz svojih realnih, zemeljskih omejitev. S svojo osebnostjo, ki tu je. In se ne delam, da je ni. Amstel ne izhaja iz ideala!!! Ideal je zame... nekaj, kar dosegam, nisem pa še tam ... = dosegati čimvečkrat stanje zavesti, v katerem sem sposobna biti ne-egoistična. (Gape... sposobnost... to sem mislila. In razmišljam, kaj to je ta sposobnost.)

In se skušam vedno manj z njo identificirati. In Robi je krasen poligon za tole delat.   Tko, da... gremo dalje.

Ne izbiram en sam podporni sistem. In s časom, ne vedoč vsega o sebi, napredujem. Seveda, kdo drugi vidi, da je odgovor kje drugje. Fajn. Sam, ne vem, če lahko temu sledim. In obratno.

Če bi me poznali pred leti, bi videli drugo Amstel.
Tako kot se je to verjetno zgodilo vsem nam. Se spreminjamo.  

In... vedno bolj mi postaja jasno, kaj mi je storiti.
Tale tema o asertvinsoti je bila bolj iztočnica in povabilo k razmišljanju. Nikakor ne kot mojo biblijo, zakon. Te alineje so le iztočnice. Da bo jasno, a ne... in mi je ravno, če ne greste na ta trening,    .

gape wrote on 31.10.2002 at 12:30:03:


Evo Gape.. tle si tko napisu, kot sem ti hotla odgovort glede nameravanja... in dobrih vilah.
LEj, jaz se zavedam, da so moje želje omejene. Se jih sicer zavedam.. samo vedno rečem zraven... "naj bo tako, kot je najbolje za vse, naj bo tako, kot je božji načrt"
S tem hočem povedat, da moje predstave so tako omejene, da se hvala bogu, NE URESNIČIJO. Uresniči se vedno veliko več, ko se prepustim.

Dodajam: to je tko, kot pri Reikiju. Kdo sem jaz, da bi vedela kam usmeriti ga? Kdo sem jaz, da bi vedela, kaj je za drugega dobro?
Zato, (se) prepuščam višjemu v roke. Tega včasih nisem znala, ker sem mislila, da Vem dovolj.
Skromnost pred bogom, višjim.... zavedajoč se svoje majhnosti, omejenosti v osebnosti. Življenje je neizmerno. Niti na kraj pameti mi ne pade, kaj vse vsebuje. Kako vse se lahko zadeve urejajo.

bp, to je tudi moj pogled... prepustiti se življenju. Zaupati.

Glede fint.. pa tko.
Vedno bolj vem, da je de-identifikacija pot.
To je trenutek, ko v vrtincu dogajanja, se USTAVIM IN SE VPRAŠAM kaj se zdej dogaja. Da se od tega nekako od-cepim.
Ampak ne napravim nič drugega. Ne ocenjujem, ne vrednotim. V bistvu brezpogojno oapzujem, poslušam kaj se mi dogaja.
Pa če to pomeni, da se v sebi, kot mali otrok mečem po tleh, ker ne gre po mojih predstavah life, pa to opazujem. Samo.. NE delam več tega, da bi sebi težila (no ja...skoraj nikoli več)... da bi morala drugače.. da to ni fajn...
bp, saj veš.. KONTROLNI STOLP.  

gape wrote on 31.10.2002 at 12:30:03:


mi je prišlo na misel, da smo se v eno besedno frazo ujeli...intenzivno delat na napredku?
sej po svoje delamo mogoče skos samo na tem, da naredimo prostor...
res ne moreš na napredku delat...sam pride...
je pa včasih treba fejst delat na tem, da odpraviš blokade...da ima kam prit...
večina, če ne vso delo je v to vloženo...
napredek je samo nagrada za dobro opravljeno delo

ARS wrote on 30.10.2002 at 22:08:06:


Ja s tem mislim na dejstvo, da se naša volja konča tam, kjer se začne volja drugega, torej, da ravno s tem, da nismo sebični, to upoštevamo, ne vsiljujemo, ter seveda, (ko nam rata - tle mislim predvsem sebe), sprejmemo, da je drugi drugačen.

Robi wrote on 30.10.2002 at 21:51:09:


Komu pa je ta trditev tako pomembna?

gape wrote on 31.10.2002 at 12:00:49:


A ne... saj se prebujamo...

Svoje delovanje ustavim tam, kjer drugi tega delovanja ne mara... ja... to je seveda odvisno od situacije...

Tle postane zapleteno a ne v odnosu... oklepanje stvarem... ne se odreči temu, je pa odvisno, koliko z vztrajanjem škodujemo odnosu in drugemu... al kako je zdej to. Tule mene zmanjka....

Dam banalen primer... mene recimo moti kajenje v hiši. Mi škodi (preobčutljivost bronhijev), nehala sem kadit in nočem spet začet, mi smrdi, smrdi pohištvo, stene, smrdi vse... Kako je zdej s svobodno voljo... A bo treba odpret nov topic za tole?

Me dogajanje oz. razvoj diskusije v temle topiku čist spominja na meni sicer mnogo priljubljeni,
barviti dialog iz Molierove komedije »Žlahtni meščan«, 1670
(Le bourgeois gentilhomme; THE MIDDLE CLASS GENTLEMAN).

Pa še topiku je bliz …  

II. dejanje, konec IV. scene, del dialoga med žlahtnim meščanom,
gospodom Jourdainom, in eminentnim filozofom (klinc, »mojstrom« filozofije).  

Uf, kuko bi šele pasu k tistmu topiku, k ma naslov "DA ali NE??", u enmu threadu viši.
Mnogo lepo bi šel tut tja ...  

Ej, sori, na polici imam samo original (kot da bi se mi dal prepisovat iz slovenske knjige, če bi jo imela),
na netu sem našla pa le angleško verzijo. No, čist v stilu.

V užitek,

ARS


MONSIEUR JOURDAIN: Please do. But now, I must confide in you. I'm in love with a lady of great quality, and I wish that you would help me write something to her in a little note that I will let fall at her feet.

PHILOSOPHY MASTER: Very well.

MONSIEUR JOURDAIN: That will be gallant, yes?

PHILOSOPHY MASTER: Without doubt. Is it verse that you wish to write her?

MONSIEUR JOURDAIN: No, no. No verse.

PHILOSOPHY MASTER: Do you want only prose?

MONSIEUR JOURDAIN: No, I don't want either prose or verse.

PHILOSOPHY MASTER: It must be one or the other.

MONSIEUR JOURDAIN: Why?

PHILOSOPHY MASTER: Because, sir, there is no other way to express oneself than with prose or verse.

MONSIEUR JOURDAIN: There is nothing but prose or verse?

PHILOSOPHY MASTER: No, sir, everything that is not prose is verse, and everything that is not verse is prose.

MONSIEUR JOURDAIN: And when one speaks, what is that then?

PHILOSOPHY MASTER: Prose.

MONSIEUR JOURDAIN: What! When I say, "Nicole, bring me my slippers, and give me my nightcap," that's prose?

PHILOSOPHY MASTER: Yes, Sir.

MONSIEUR JOURDAIN: By my faith! For more than forty years I have been speaking prose without knowing anything about it, and I am much obliged to you for having taught me that. I would like then to put into a note to her: "Beautiful marchioness, your lovely eyes make me die of love," but I want that put in a gallant manner and be nicely turned.

PHILOSOPHY MASTER: Put it that the fires of her eyes reduce your heart to cinders; that you suffer night and day for her the torments of a . . .

MONSIEUR JOURDAIN: No, no, no. I want none of that; I only want you to say "Beautiful marchioness, your lovely eyes make me die of love."

PHILOSOPHY MASTER: The thing requires a little lengthening.

MONSIEUR JOURDAIN: No, I tell you, I want only those words in the note, but turned stylishly, well arranged, as is necessary. Please tell me, just to see, the diverse ways they could be put.

PHILOSOPHY MASTER: One could put them first of all as you said them: "Beautiful marchioness, your lovely eyes make me die of love." Or else: "Of love to die make me, beautiful marchioness, your beautiful eyes." Or else: "Your lovely eyes, of love make me, beautiful marchioness, die." Or else: "Die, your lovely eyes, beautiful marchioness, of love make me." Or else: "Me make your lovely eyes die, beautiful marchioness, of love."

MONSIEUR JOURDAIN: But, of all those ways, which is the best?

PHILOSOPHY MASTER: The way you said it: "Beautiful marchioness, your lovely eyes make me die of love."

MONSIEUR JOURDAIN: I never studied, and yet I made the whole thing up at the first try. I thank you with all my heart, and I ask you to come tomorrow early.

PHILOSOPHY MASTER: I shall not fail to do so. (He leaves).

Robi wrote on 30.10.2002 at 21:51:09:


O tem sem veliko razmišljala in izkušala v zadnjem času. Včasih uspem biti nesebična. Težko uravnavam želje, nesebičnost, sebičnost, potrebe.... Zadovoljevanje svojih potreb in želja je (lahko) sebično.? Biti brez želja in potreb? Hm. Bi blo lažje ja.

Quote:

V  zanikanju svojih želja in potreb seveda ni svoboda.
Po tej bližnjici nekateri poskušajo priti do svobode. Ampak….

Bistvo je v nas, v naši pogojenosti. Potrebno je  postati neodvisen od tujih mnenj, od vseh tradicij, ker so tradicije prinesle  lenobo, prilagodljivost in poslušnost.
Vse to v nas povzroča veliko strahu, strahu pred napakami, pred slabim in dobrim.

Kar je potrebno storiti, je spoznati sebe.
Ko se podamo na to pot, spoznamo, da ne smemo biti odvisni od nobene avtoritete.
Če  hočemo popolno spremembo v sestavi naše psihe, se pojavi veliko večja težava v zavrnitvi naše lastne notranje avtoritete, avtoritete svojih lastnih malih izkušenj in nakopičenih mnenj, znanja, idej in idealov.
     Biti svoboden vseh avtoritet, notranjih in zunanjih, pomeni umreti za vse v preteklosti in  zavest postane sveža, vedno mlada, nedolžna, pozorna, polna moči in zanimanja. Samo v takem stanju se lahko spoznavamo in opazujemo.

Torej...vsi si tako zelo želimo biti svobodni.....ampak.....koliko od nas se nas je pripravljenih soočiti s sabo, s svojimi strahovi in se spoznati ???
Brez tega, pa ni svobode.

Kjer je svoboda, je energija in kjer je svoboda, se ne da storiti nič narobe. Svoboda je nekaj popolnoma drugega kot upiranje ali zanikanje. V svobodi ne obstaja dobro in zlo.  Ker takšna zavest ne pozna strahu, je sposobna velike ljubezni in kjer je ljubezen, lahko delam, kar hočem.
Šele ko v sebi čutim ljubezen, sem svoboden.
Quote: