Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 1430 times)
Gru Gru
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2402

O željah, trenutku (zdaj) .... in ?
20.09.2002 at 14:16:41
 
Učenec:
Učitelj, stalno nam govorite da se ega sploh ni težko osvoboditi. Prav tako pa nam govorite da smo mnoga življenja preživeli ob Budi, Krišni, Kristusu - pa imamo kljub temu še vedno ego. Mogoče nam Vi zbujate lažne upe?

Učitelj:
Vsa upanja so lažna. Upati, to pomeni biti lažen. Torej, to ni vprašanje zbujanja lažnih upanj; karkoli si želite, v karkoli upate, vse to je lažno. Upanje prihaja iz lažnosti bitja. Če resnično ste, potem tu ni nobene potrebe, po kakršnem koli upanju. Ker, takrat ne mislite o prihodnosti, o tem kar naj bi se zgodilo. Takrat ste resnični, avtentični, in če ste resnično takšni, prihodnost izgine.
Ko ste nerealni, takrat prihodnost postane zelo pomembna - takrat pričnete živeti v njej. Takrat vaša resničnost ni več tukaj in zdaj, v tem primeru je vaša resničnost nekje v sanjah. Te sanje doživljate, ("činite") kot skorajšnjo resnico, zaradi tega ker se samo skozi njih dotikate realnosti.
Takšni kot ste, ste nerealni. Zaradi tega upate tudi v takšni meri.
Ego so, v bistvu, vsa upanja združena v eno entiteto, ego je kup upanj. Ego ni realnost - je skupek vseh vaših sanj, masa vsega kar je nerealno, vsega kar je lažno.
Ego ne more obstojati v sedanjosti. Poglejte ta fenomen. Ego obstaja ali v preteklosti ali v prihodnosti, nikoli tukaj in zdaj - nikoli, zapomnite si to. Vedno ko razmišljate, mislite o preteklosti, se pojavlja ego, javlja se Jaz. Ravno tako, ko razmišljate o prihodnosti, se Jaz zopet pojavi. Ampak, ko ste tukaj, ko ste zdaj, brez misli o preteklosti i prihodnosti, kje je tedaj vaš Jaz?
Ko sedite, na primer, pod drevesom, brez razmišljanja o preteklosti in ne o prihodnosti, dokler samo dihate, dokler samo ste, kje ste v tem trenutku? Kje je Jaz? Ne morete ga občutiti; ni ga. Ego ne more obstajati v sedanjosti!
Preteklosti ni. Prihodnosti še ni. Preteklost je izginila, prihodnost se še ni pojavila. Zapomnite si - niti preteklost, in niti prihodnost ne obstaja - samo sedanjost obstaja. In v sedanjosti ne morete najti nič podobnega egu.

Ego je samo sen

In zato...ko pravim da odvrzite ego, kaj vam, v bistvu, govorim? Ne dajem vam lažnega upanja, temveč vam jemljem vsa upanja. In prav tu nastane   problem - ker vi dihate skozi upanje. Težava je v tem ker vi mislite da se boste zadušili in umrli, če vam odvzamem vsa ta vaša upanja.
Takrat se pojavi vprašanje: Zakaj živeti? Čemu? Zakaj se gibati od trenutka do trenutka? Zaradi česa? Z izgubo upanja, naenkrat izgine tudi cilj. Zakaj se potem sploh gibati, če ni ničesar kar bi bilo vredno doseči.
Vi ne morete živeti brez upanja - zaradi tega je težko odvreč ego. Upanje je postalo sinonim za življenje.
In prav zato... vedno ko človek v nekaj upa, izgleda-deluje vitalno,  izgleda ("snažno"), močno. Ko upanje ne obstaja, človek izgleda slab, depresiven, potolčen: kot da ne ve kaj da dela, kam gre.
Ko ni upanja, občutite, da je vse brezpomembno. Avtomatsko ustvarite novo upanje - takoj je ustvarjena zamena. Ko je eno upanje ("osujećena"), takoj, brez odlaganja, jo zamenjate z novim - zaradi tega ker ne morete živeti v jazu. Ne morete živeti brez upanj.
Ampak jaz vam povem da je to edini način na kateri se sploh lahko da živeti. Brez kakršnegakoli upanja. Šele ko se upadanje zaustavi, življenje postane realno, prvič je življenje avtentično.
Druga stvar ki jo je potrebno razumeti je ta: ko vam pravim, da je lahko odvreč ego, s tem ne mislim, da je to za vas lahko. Samo poudarjam, da je to enostavno storiti zaradi tega ker je sam fenomen ega - popolnoma realen.
Če je ego lažen, kako ga je potem tako težko  odvreč? Če je ego samo sen, kako se vam je potem tako težko prebuditi se? Samo če je ego resničen - ga je težko odvreč.
Če je sen samo sen, kje je tu problem? Vi se lahko prebudite. Sen vas ne more držati za grlo. Sen vam ne more nič prepovedati. Sen vam ne more biti ovira. Sen nima moči - zato ga tudi imenujemo sen. Lahko je stopiti iz sanj ; zaradi tega pravim da je zelo lahko odvreč ego.


Back to top
 
 
IP Logged
 
Gru Gru
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2402

Re: O željah, trenutku (zdaj) .... in ?
Reply #1 - 20.09.2002 at 14:28:43
 
Vedno nova igračka

Ampak, ponavljam: ne pravim, da bo odvreči za vas to bila otroška igra - zaradi tega ker je sen za vas še ena realnost. Sen za vas se vedno ni samo sen. Za vas ego ni lažen, ego je za vas edina realnost. In kar je najhuje, vse ostalo je za vas lažno.
Mi živimo okrog ega. Iščemo vse bolj in bolj egoistična potovanja - nekdo skozi bogastvo, nekdo skozi status, moč, prestiž, nekdo skozi politiku, nekdo skozi religijo itd. Teh poti je neskončno. Ampak konec, rezultat, cilj, je vedno isti: očistiti Jaz, očistiti ego.
Za vas, je to realnost. Ampak jaz vam govorim, da vam je to - edina realnost. Lažno je postalo realno. Senca je postala stvarna. Zaradi tega je vse to tako težko - ne zato ker je ego nevzdržno močan, ne; vse to je težko zaradi tega in samo zaradi tega, ker vi še vedno verjamete v njega, v njegovo moč.
Če verujete v njega, potem ga bo zelo težko odvreč, ker ga boste z eno roko želeli odvreč, z drugo pa ga boste trdno držali. Zato bo težko, in ne zaradi ega samega po sebi.
Ko vam govorim, da je ego samo sen, vi mi želite verovati zaradi tega ker ste skozi ta fenomen ega še preveč trpeli - in ne zato ker čutite resnico v tem kar vam govorim. Ker, če čutite resničnost mojih besed, boste to sekundo odvrgli ego, brez da bi se vprašali:
Kako? V tem primeru niti za vprašanje 'Kako?' ne bo časa. Enostavno boste odvrgli svoj ego.
Vi ne čutite resničnost mojih besed. Ko vam povem, da še niste dojeli lažnivost ega, ko vam povem da ga lahko odvržete - vi ustvarite upanje iz vsega tega. Zaradi tega ker ste skozi ego toliko trpeli, vi vsi takoj začnete ustvarjati upanje: Takoj ko odvržem ego, moje trpljenje preneha. Na ta način postanete srečni s to novo igračko, s tem novim upanjem.

Strah od sence
Jaz vam ne dajem upanj, vi sami jih ustvarite. Govorim vam samo dejstva - da je vse to konstrukcija ega, da je to za ego gradbeni material, da je ego tako zgrajen - in da ga tako lahko odvržete!
In prav zaradi tega ker je toliko lažen, vam nikakršen vam napor ni potreben, da odvržete svoj ego. V trenutku ko začutite kaj je kaj - ego zavedno izgine.
Zamislite si ta primer: človek teče v paniki, v strahu od smrti, pravzaprav pa  beži od lastne sence. Zaustavite ga in mu rečete: Kakšna si ti budala! Pa ti bežiš od svoje sence - nihče te ne sledi, nihče te ne poskuša ubiti. Nikogar razen tebe ni v okolici. Ustrašil si se lastne sence.
Toda... ko enkrat ko stečete hitro, vas tudi senca hitro spremlja. Hitreje ko tečete, hitreje vas senca spremlja. Tedaj naš logično skonstruiran um začne razmišljati, da smo v resni nevarnosti. Um nam tedaj pravi:"Če želiš pobegniti, teci vse hitreje. Seveda pa ne glede kako hitro boste tekli, vam bo senca za petami. Čeprav je ne morete pustiti za seboj, pa vaš strah raste, raste in raste. In zamislite si to norišnico, sami sebe ste si nakopali za vrat.
Ampak, jaz vam povem; To je samo senca, nihče vam ne sledi - in vi to resnično dojamete, zagledate senco in končno dojamete; me boste potem vlekli za rokav z vprašanjem; Kako naj odvržem lastno senco? Boste od mene zahtevali neko čudodelno tehniko, neko metodo, neko yogo? Neee… samo sladko se boste nasmejali vsemu - in prav s tem smehom spoznanja boste odvrgli ego. V trenutku ko dojamete, da je to samo senca in da nihče ne teče za vami, je ego že odvržen. Tu ni nikakršnega kako. Samo smejali se boste, smeh bo napolnil vaše celotno bitje - ker je bila celotna zadeva tako neumna.
Ista zadeva je z egom. Če lahko slišite resnice, se vse zgodi samo po sebi. Vse se zgodi skozi spoznanje. Uvid je zadosti. Ne potrebujete 'Kako'.
Če še vedno sprašujete s tem prekletim 'Kako', je to samo znak, da še niste uvideli kaj počnete - in potem boste iz vsega tega izvlekli še neko novo upanje. Zaradi tega, ker ste skozi ego toliko trpeli, želite se ga rešiti, ampak to ne sme biti polovično.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Gru Gru
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2402

Re: O željah, trenutku (zdaj) .... in ?
Reply #2 - 20.09.2002 at 14:54:39
 
Problem zadovoljstva

Vsa vaša trpljenja prihajajo skozi ego, in nekaj ste pozabili; tudi vsa vaša zadovoljstva prihajajo skozi njega.
Masa ljudi vam ploska, odobrava - vi se počutite dobro. To vam je edina znana blaženost. Vaš ego raste kot kvas, doseže vrhunec, postaje Mount Everest. Vi ste navdušeni. In potem, naenkrat vas masa obsodi - in vi začutite bolečino. Ljudje so postali ravnodušni; s tem ste dotolčeni. To vas je vrglo v globoko depresijo.
Imeli ste zadovoljstvo skozi ego, in trpeli ste skozi njega. Zaradi trpljenja ga želite odvreči, a zaradi zadovoljstva zadržati.
In prav zato... ko vam govorim, da lahko zelo enostavno odvržete ego, naenkrat iz vsega tega potegnete neko ("tananu") upanje. Tega upanja vam jaz ne ustvarim - vaš pohlep ga grabi. To ne postaja vaše dojemanje, vaš uvid, to postaja samo nov pohlep, novo iskanje za priznanjem. Začutite, da obstaja pot, način, in da je tu bitje ki vam bo pomagalo, da odvržete ta grozni ego, in z njim tudi vse muke, ki skozi njega prihajajo. Ampak - ali ste v stanju da odvržete tudi vsa zadovoljstva ki pridejo skozi ego? Če ste pripravljeni na to, potem je vse enostavno in lahko - kot bi odvrgli senco. Ampak, ne morete odvreči polovice in polovico shraniti. Ali odvržete vse ali nič. To je ta problem, zaradi česar je težko odvreči ego.

Buda ni dosegel razsvetljenja

Vsako vaše zadovoljstvo ali trpljenje sta povezana s samo enim pojavom: želite ohraniti zadovoljstvo in se obenem zaščitit pred trpljenjem. Iščete nemogoče. Zato je težko. Vendar v bistvu ni težko; to je nemogoče. Nekaj takega se vam nikoli ne bo zgodilo. Karkoli delate, bo lažno – skozi takšen poizkus-trud, ne bo rezultatov.
Iz vsega ustvarjate upanje, svoj umetni raj. S poslušanjem mene, Bude ali Jezusa, je rojeno upanje. Ampak, ne ustvarim ga jaz, temveč vi samo. Vi v moje besede projicirate upanje.
In tu tiči problem; vsako upanje, je ponovno hrana za ego. Tudi upanje za dosego božanskega stanja, tudi upanje za razsvetlitev je samo upanje, ponavljam, hrana za ego.
Kdo je tisti, ki se trudi postati razsvetljen? Tisti ki se trudi je v bistvu problem. Nikdar in nikoli nihče ni postal razsvetljen. Razsvetljenje se zgodi, toda nihče se nikoli ni razsvetlil. Šele ko ste prazni, kot prazna soba, se zgodi razsvetljenje. Šele takrat, ko ni nikogar ki se trudi, da bi se razsvetlil, pride.
Mi govorimo: Gautama Buda je dosegel razsvetljenje. To je laž. Gautama Buda ni nikoli postal razsvetljen. Buda je ostal nerazsvetljen. Ko njega ni bilo, šele ko je postal prazen, se je zgodilo razsvetljenje. Ko je nenadno nekega dne ugotovil, da samo sledi stare skice, absurdne sheme, ko je dojel:“Jaz sem problem in karkoli delam povečujem problem. To ni problem napačnega ali pravilnega delovanja, tega ali onega. Kakršnokoli delovanje izberete, bo to jačalo vaš ego.
Ko je Buda to dojel – in za to so mu bila potrebna leta – ko je do konca razumel:“Karkoli delam, vse to bo pomagalo mojemu egu, da postane močnejši – je odvrgel delovanje. V tem trenutku je Buda postal ne-delovanje, postal je absolutno tih.
Zapomnite si, to je problem:“Vi lahko tudi od lastne neaktivnosti, naredite aktivnost in obratno; Od aktivnosti lahko naredite možnost, da se prihod neaktivnosti pospeši. Seveda, takrat lahko vsekakor zgrešite.
Lahko stojite mirno, sedite v tišini, toda če v to vlagate napor, da postanete takšni, je vaš trud ničen. Vi takrat ne stojite, temveč se gibate. Če mirno sedite, in je napor vsega tega, da se trudite biti samo tiho, je vaš trud ničen, je vaša tišina lažna.
Ko je Buda dojel, da je on sam ta problem, ko je dojel, da bo vsako njegovo delovanje dalo večjo stvarnost egu, je enostavno vse odvrgel. Tedaj ni več vlagal nobenega napora v svojo tišino. Absolutno Ni poskušal ničesar več. In vse kar se mu je zgodilo, se je zgodilo samo po sebi.

Back to top
 
 
IP Logged
 
Gru Gru
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2402

Re: O željah, trenutku (zdaj) .... in ?
Reply #3 - 20.09.2002 at 14:56:57
 
Postanite brez upanj

Drevje je plesalo na vetru; pojavil se je polna luna, in celotna eksistenca je slavila sedanjost. Dih se je dvigal, dih se je spuščal, kri je tekla po venah, srce je razbijalo - i vse se je zgodilo samo po sebi. Ampak on ni delal nič. Skozi to ne-delovanje, je izginil Gautama Sidharta.
Ko je prišlo jutro, ni bilo nikogar, ki bi opazil razsvetljenje, ampak zgodilo se je razsvetljenje. Pod Bodhi drevesom je sedel prazen instrument - seveda z dihom, z bitjem srca, seveda, celo boljšim kot kadarkoli prej. Vse je popolno funkcioniralo ampak kreatorja ("činitelja") ni bilo. Kri je cirkulirala, vsa narava kilometre naokoli, vse je plesalo, polno življenja. Vsak atom Budinega tlesea je plesal, vsak atom je drhtel od energije in vitalnosti. Nikoli in nikdar nihče ni bil življenjski v takšni meri - ampak sedaj se je energija gibala po lastnem   ("nahođenju"). Nihče ni manipuliral z njo..
Buda je postal kot beli oblak, popolnoma svoboden. Razsvetljenje se je zgodilo. To se tudi vam lahko zgodi, toda ne ustvarjajte upanja od te možnosti. Najbolje vam je, da če že razumete v čem je stvar, da odvržete vsa upanja. Postanite brezupani, popolnoma brezupani. Težko je postati popolnoma brezupen. Velikokrat ste se nahajali v brezupu, toda nikoli popolnoma v brezupu. Vedno ko odvržete eno upanje, v sekundi začutite brezup, toda takoj, se avtomatično prekrijete z nekim novim upanje. In s tem izgubite brezup.
Ljudje stalno letajo od guruja do guruja, to je tavanje od upa do upa. Pridejo do enega guruja z upanjem, da jim bo njegova milost odprla oči, da se bo skozi njegovo energijo zgodilo vse. Tako čakajo in čakajo s prenapetim umom, ker um ki upa nikoli ne more biti sproščen; čakajo, vse bolj nestrpno - ker um ki je napolnjen z upanji ne more biti potrpežljiv.
Nato se ti ljudje začno počutiti nelagodno, zaradi tega ker, oni seveda čakajo, in nič se ne dogaja. in ko se njihovo potrpljenje presuši, oni lepo zaključijo: Ta učitelj je prevarant, gremo k drugemu učitelju. Ali razumete? Ne gre se za tavanje od guruja do guruja, temveč o tavanju od enega do drugega upanja. Ljudje ne tavajo od ene religije do druge, temveč od upanja do upanja. Vsi to počnete, že mnogo življenj. Od vekomaj ste to počeli.

Vi ste težki

In sedaj poskušajte ("prozrijeti") vse! To ni vprašanje niti mojstra, niti v pravilni metodi. To je vprašanje direktnega uvida, nenadnega prodiranja v to kaj se dogaja: zakaj upamo, zakaj ne moremo živeti brez upanj in na koncu koncev, kaj smo sploh uspeli doseči skozi tolikšna upanja?
Dojemite - vse to bo odpadlo samo od sebe. Vi celo sploh niste niti zahtevali, da vse to odpade od vas. Zaradi tega tudi pravi, da ni težko odvreč upanj in ega, to je lahko, čeprav vem koliko je v bistvu težko. To je težko samo zaradi vas in lahko pa je samo po sebi. Odvreči ego je lahko, ampak vi ste težki.
To se vam lahko zgodi vsak trenutek, in ko to pravim, mislim na fenomen razsvetljenja - na stanje brez Jaz. Tisto s čimer nič ni povzročeno. Vzrok je tu nepotreben. To ni rezultat razno raznih vzrokov, zato ker razsvetljenje ne more biti ("nusprodukt").To je samo uvid. Lahko se zgodi grešniku. Ni nujno da se zgodi svetniku.
Torej, noben poseben pogoj ni potreben za nekaj takega. Če to lahko razumete, se razsvetljenje zgodi celo grešniku. Če ostane brez vsakršnega upanja, če začuti, da se nič ne dobi, niti ne izgubi, če dojame, da je vse to okrog nas in v nas samo ena absurdna igra - se bo zgodilo razsvetljenje.
To se svetniku nujno ne mora zgoditi, ker svetnik mogoče še vedno želi nekaj doseči. Mogoče še vedno upa.  Ta svet mu je postal ničvreden, ampak tisti drugi svet se javlja, kot pomemben in poln smisla. Dojel je, da mora zapustiti zemeljsko, da bi dosegel neko rajsko stanje - on še vedno upa.
Torej, kaj se lahko stori? V bistvu, ni treba storiti ničesar. Potrebujete samo občutljive oči, oči ki so prodorne. Vse kar potrebujete je nov pogled, na vse vas, na vaše bitje. Samo to. Svež pogled.
In jaz vam govorim, da s tem svežim, novim nevidnim pogledom - ego odpade sam od sebe, kot da ego tedaj sam pristaja, da bo odvržen. To je najlažja možna stvar, seveda pa je v istem trenutku, povsem jasno, da je to najtežja stvar na svetu.

Toda zapomnite si dobro … jaz vam ne ustvarjam lažnega upanja.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1