Quote:

Nič. Pustiti pri miru.
Treba je te občutke razumeti, če se jih ustrašiš, potem se zapreš in šele takrat pride do  ločenosti.
Šele takrat si v svojih mislih ustvariš vzorec ločenosti in po njem deluješ.
Ko je v  mislih ločenost, začneš od partnerja pričakovati, da je takšen in takšen in da dela to in to, da se  ne boš počutil ločenega.
Tu pa je potem lahko začetek razpada veze, saj se partner počuti vedno bolj nesvobodnega in si želi stran.

Torej je treba razumeti, da  za ločenost niso krivi občutki, ampak naše nerazumevanje občutkov in tudi nesprejemanje občutkov.
Občutki so nihanje in če ne čutimo ločenosti ne čutimo bližine.


Quote:

Torej se zapreš , ampak to nima smisla.
Samo odlagaš nekam na stran in to te čaka in čaka....in ne samo čaka, saj za "skrivanje" tega občutka rabiš energijo.  To je zelo obremenilno. Šele, ko rešiš te potlačene občutke, lahko občutiš srečo in ljubezen.
Šele, ko "porihtaš" s temi potlačenimi občutki, se lahko imaš rad.
Quote:

Spet smo tam pri tistem spreminjanju.
Ne gre se za spreminjanje, ampak za razumevanje vzorcev in s tem ko razumeš ne rabiš ničesar spreminjati. Z razumevanjem pride ozaveščanje. RAZUMEVANJE = SPREMEMBA.
Želja po spremembi, ne more biti sprememba, ker želja ni razumevanje.  
Quote:

Kaj pa pravica drugega, da izrazi svoja čustva ?

Quote:

To je zato, ker se še ne poznaš tako dobro. Si komaj začela razmišljati o sebi.

Resnica je ta, da govorimo o tisti stvari, katere ne razumemo, ker tisto, kar razumemo, se nam ne zdi pomembno.

V globini duše, brez nekih vzorcev, smo si zelo podobni in bi si lahko bili vsi dobri prijatelji.
Več nas bo, ki bomo razumeli sami sebe in imeli razčiščene pojme pri sebi, bolj se bo udejanjila ta vizija prijateljstva in ljubezni.
Zato pa zdaj na delo in čimmanj odlaganja občutkov in skrivanja.
Quote:

Ti nisi odgovorna za občutke drugih. Če prevzemaš odgovornost za druge, potem še zgleda ne prevzemaš odgovornosti za svoje občutke.

Hmmm.....
Amstel, prej si pisala, da se di - stanciraš od svojih občutkov....in ravno  v tem je odgovor.
Če želiš prevzeti odgovornost za svoje življenje, moraš prevzeti odgovornost tudi za svoje občutke.
Kar pomeni, da dokler se ne boš soočila s svojimi občutki, tako dolgo ne boš mogla iti naprej in razumeti ta vzorec, ki ti povzroča občutek krivde. Šele, ko boš razumela sebe, boš lahko izhajala iz sebe in to več ne bo le teorija.
Torej to pomeni, da se tega ne gre naučiti ( ali oduičiti ), ker to so spet vzorci, ampak se gre le za soočenje s sabo in razumevanje sebe. Kar pa želiš razumeti, pa je treba naprej sprejeti.
Še enkrat ponavljam, da napak ne delamo. Ker, če verjamemo, da delamo napake, potem damo možnost, da dobimo občutek krivde.
Quote:

Zakaj koga zapostavljaš ? Zato, ker se z njim ne ukvarjaš ? Zakaj bi se moral z njim ukvarjati ? Zaradi občutka krivde ???
Ja, spet smo tam.

Quote:


Amstel

Ali se tako malo ceniš ???
Torej ti nisi nič več, kot le "obraz" ( mnenje) drugih ???

N. wrote on 29.10.2002 at 21:44:20:


Govora je o svobodni volji. Morda bi morala še enkrat prebrati.

Amstel wrote on 29.10.2002 at 21:04:40:

kaj pa namera ???


Ne gre se za spreminjanje, ampak za razumevanje vzorcev in s tem ko razumeš ne rabiš ničesar spreminjati (jest bi reku da pol razumeš zakaj je to dobro spremeniti in ker razumeš se ne upiraš in se sprememba zgodi sama po sebi ... zaradi spremenjenega vzorca). Z razumevanjem pride ozaveščanje. RAZUMEVANJE = SPREMEMBA.


krivdo smo dobr popisal se mi zdi ... rabiš link?

Amstel wrote on 29.10.2002 at 21:04:40:


Amstel, dobre vile so temu početju tudi namenjene; da odvržejo nepotrebno nekam stran,  na svoje mesto pač. Da enostavno izbereš ker moraš, kot v "teoriji izbire": ker še zase težko, za drugega je pa sploh nemogoče prav.
Tudi zato bom samo podala en (morda dober) namig: jogurtu se je po peti popoldne treba odreči (posebej kafa tipi), ker v organizmu povečuje zadrževanje vode,  zaspanost in povzroča otekanje sinusov, nepravilno delovanje žlez ipd.

Tole misel namenjam vsem, sebi pa najprej, torej: kadar pa se vprašamo "zakaj meni ni omogočeno...od drugega-ih?" se moramo obenem tudi "kako lahko jaz omogočim...za drugega-e?"


Karmen

lumpy wrote on 30.10.2002 at 07:23:02:
Lumpy,

A je nujno jamrat, travmirat, napadat in se brant, a je dovoljeno še kaj drugega?

Sploh na temo asertivnost .

lp bp

Lumpy,

Amstel je imela pri komplimentu (ponovljeno in v prozoren celofan zavito v pop-kvizu) pravzaprav samo dve izbiri. Prva je bila, da sprejme kompliment, pri katerem je že ta prvič zaradi nečesa morala odreagirat, druga izbira je bila da poskuša najti kakšno napako pri meni, nek hudoben ali sebičen namen, trenutno neprištevnost, hudomušnost, osebnostno napako, karkoli že.

Kako je odgovorila, oz. ali je raje kot odgovorila odšla domov popravljat svojo samopodobo najbolje ve sama.

Karmen pa je kot lokalni strokovnjak za arhetipe, za maske in za vzorce, vključno z dobrimi vilami, morala malo špecat, da sove niso tisto kar se zdijo. In seveda pozna tudi ta pravi odgovor, saj je vedno in za marsikoga isti

Bi pa verjetno znala o dobrih vilah povedat še marsikaj.

lp bp