Moonlight
5
Offline
You are the master of ure Body and ure soul.
Posts: 1189
MEDVODE
Gender: 
|
Lepo pozdravljeni!
Odloćila sem se, da po dolgem in tehtnem premisleku, da vam zaupam mojo zgodbo, ki je povezana s strahom.
Predno se je to zgodlio sem bila nadvse ODPRTO dekle, ki je znalo biti v družbi dobrih ljudi in se v njej zabavati. Od tistega trenutka dalje, pa se je vse spremenilo…
Bilo je nekaga lepega Majskega dne, ko sem se odpravila v nek velik trgovski center. Tam sem nekaj nakupovala, nakar sem se še z neko mojo bližnjo osebo, usedla in nekaj popila. Ko sem naročila pijačo je bio še vse ok, nakar…, zvok v prostoru se je zmanjšal, posltalo je tako kot, da sem sama, ničesar, vsi glasovi ljudi, ki so bili takrat prisotni v centru pa so se počasi utiševali. V ušesih sem slišala nek čudn pisk-šum in obdala me je rahla omotičnost v glavi. Vstala sem, in šla na zrak ,ker sem mislila, da mi tega primanjkuje. A postajalo je vse hujše. Sicer sem po 1 minuti popila nekaj mrzle vode, telo pa ni odnehalo. Začelo se je nevidno tresti in vase sprejemati, nekaj česar še sama ne razumem. Tresla sem se notranje.. Osebo, ki je bila z menoj, sem poprosila, če greva lahko nekoga poklicat, da greva domov. Oseba ni ničesar opazila, jaz pa sem samo rekla, da mi je slabo in … poklicala sva in po 10 minutah sem bila doma. Presenečena in hkrati razočarana nad vsem kar se je zgodilo. Mogoče sem še kaj pozabila povedati. Mogoče sem kaj spregledala, ko sem bila v tistem prostoru. Verjemite mi, da ni bilo ničesar, česar bi se tako močno ustrašila,da bi se to zgodilo…
In, sedaj, danes…zaprta sem sama vase…od tega dogodka sta minili že dobri dve leti in še vedno… še vedno v sebi nosim strah ali pa strah nosi mene? Vedno kadarkoli grem v večja mesta, kjer je veliko ljudi, postanem na moč utrujena, srčni utrip se mi poveča, začnem se tresti, omotičnost pa je venomer prisotna…Pravijo, da naj bi bila to z zdravstvenega stališča SOCIALNA FOBIJA, kar tudi je in prišla je kar naenkrat… ???
Tako kot je prišla mora tudi oditi si pravim, a ni tako lahkoo. Moji miselni vzorci? Hmmmm, vedno si nekaj rečem vzpodbudnega, ko hodim po mestih, a ….ne pomaga.. Vse je nekje v meni in vedno kadar sem tam (mesta, ljudje), pride na plan…moj strah. Nikoli poprej me tega ni bilo strah… ravno v nasprotju…Uživala sem, ko sem hodila po večjih mestih in spoznavala nove ljudi…
Torej, kaj mi svetujete vi, mi date kak nasvet, bila bi vesela...
|
Home
Pages: 1 
