LittleStar, veš česa sem zdajle najbolj vesela? Tega, da se nisi umaknila... In mi je to v tem trenutku največ... In verjetno res dovolj zaenkrat, ane?

Lepo se imej, pa en lep dan ti želim!

m.

Quote:


Littlestar

Seveda živiš sedaj, vendar gledaš skozi barve (občutke) preteklosti.
To je tako, kot , če gledam skozi umazano steklo.

Quote:


Ja, takrat, ko resnično ljubiš.

Quote:


Littlestar

Kaj misliš s tem, da je ljubezen jasnovidna ?
Misliš, nobenih motenj ?

Ampak ta rožnata očala 8), ki bi si jih nadela, jih ustvarja spomin. Tako spet presojaš.

Če bi radi bili "jasnovidni" moramo čimmanj presojati.

Samo čutiti.

Bit tukaj pa zdaj po moje pomen razvit eno sposobnost, da vso preteklost pa vso prihodnost sharmoniraš v
eni točki. Da se pri kreiranju te točke ne zatakneš v preteklosti in da jo ne projiciraš v prihodnost. Jo je  treba sprocesirat tko natančno, da se vse z vsem izide. V tem smsilu si sedanjost kreiraš, v drugih pa josamo podoživljaš. Saj lahko živiš/preživiš tud podoživljanjem, samo pol si plagiator al pa sanjač. Če preteklost in prihodnost sharmonirš je to itak življenje v brezčasju,  si kreator take sedanjosti, ki je bla tud v preteklosti in bo kot taka ostala zate tud v prihodnosti. Se v tem smislu se ti  prihodnosti ni tre bat pa se  načrtovanjem omejit/zavarovat, pa s preteklostjo ti ni treba obračunavat. Če se bojiš pa obračune pa načrte delaš, pol delaš same približke sedanjosti in s takimi približki lahko  iščeš le  ene niše, ki so jih v svojih približkih spregledal drugi.  Če si kreator lastne sedanjosti, se nimaš svojih občutij kaj bat in se spraševat, od kje so in če jim jim je za zupat. Nisi tud  v ničemer odvisen od drugih, ker si jih skreiraš točno take, kot jih ta hip  rabiš.

Jest ne dvomim, da je tega spsoben en do (k)raja  razsvetljen/meta/multičuten človek oz. kolikor bi se že najdl izrazov zanj. Jest bi se podobno kot zvezdica vprašal, a je možno vsaj delno  tako sharmonizirano sedanjost tud men ujet pa si na tak način kakšno možnost za v naprej odpret, a smo se primoran zmeraj pa povsod po enih odbliskih iz predklosti/prihodnosti in s tem le  približkih sedanjosti ravnat.  Bi dodal še to, da sem nagnjen k temu, da bi bil tako sposobnost drugm pripravljen dost hitr priznat, seb pa nikakor. Jim bolj kot pa seb zaupat.          

hmm..ko sem brala tele vase zapise, si nisem mogla kaj, da ne bi pomislila na svoje lastne obcutke nemoci, ko skusam zamrznit trenutek, pa ne gre...

verjetno zato tako rada fotografiram, da magicne trenutke ujamem v (svojo) vecnost, da ostanejo...
vsaj zame ostanejo...

a problem je drugje - pravzaprav je res vse kar imamo tale "ZDELE", tale, ravno tale trenutek ...ni ne tistega vceraj, ni ne  tistega jutri, je le "zdele"- ampak kaj ko to, ravno zaradi tistega VCERAJ in tistega JUTRI pozabimo...

pismo, smo budale, vse VEMO, pa si ne moremo kaj, da ne bi vsaj vecino casa tako ziveli.

in ja, zvezdica, vem o cem govoris - o iluziji, za ketro ves, da je to, pa si ne mores pomagat...ampak brez skrbi - ko pride nov magičen, neponovljiv trenutek, boš še kako vedela kaj je to ZDELE...