Evo, tle dost pise:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

Če bo še cerkev v šolah, potem nam res naj bog pomaga.

Ubogi otroci......

Quote:


Na takšen način ja, kot ga predstavljajo religije.

NE

naj raje uvedejo šolski predmet, ki bi učencem predstavljal vse religije tega sveta in njihove nauke, ki so si v marsičem enaki.

Sama sem tudi hodila k verouku in vse to, in so mi  Jezus in vsi ostali svetniki zelo fajn. Sem celo samoinciativno prebrala Sveto pismo (tisto rdeče barve platnice, notri polno fajnih slik) in mi je bilo vse zelo zanimivo in blizu, dokler mi vse skupaj v cerkvi ni postalo rahlo sumljivo... Npr. zakaj kar naprej fejhtajo denar, če so vse cerkve iz marmorja in zlata, sami duhovniki pa so se že takrat (kdor se še spomni časov pred osamosvojitvijo) vozili v dragih avtih... Le redkokateri duhovnik izžareva resnično duhovnost, večinoma se jim vidi, da so nesrečni z načinom življenja, kjer so sicer res zelo dobro preskrbljeni materialno, jim pa manjka tisto nekaj več... To sem opazila v mladih letih, res, zanimivo. Sicer smo imeli enega župnika, eno leto, ki je bil pa res tak tapravi, je delal stvari iz sebe, je uvedel kitaro k maši kjer smo veselo prepevali Aleluja... Je bil še en fajn župnik, ko sem hodila k frančiškanom v pevski zbor...tam je bilo res vedno fajn... Sem pa v cerkvi drugače vedno nekaj pogrešala, morda tisti osebni človeški stik,  ...  Ne vem, sedaj, odkar sta se pri nas pomešali cerkev in politika hodim v cerkev le še na poroke ali pogrebe... Še vedno pa verjamem in spoštujem vse, Boga, Angele,  Jezusa, Marijo in ostalo klapo, vendar vem, da so oni vedno z menoj v mojem srcu in zaradi tega ne rabim hodit v cerkev...

Nimam proti njim nič drugače, jih pustim naj živijo po svoje, vendar ne želim, da bi se  moji bodoči otroci morali učiti katoliško cerkev v šoli, naj izbere vsak posameznik ali želi postati pripadnik katere religije...

moji otroci okušajo radosti devetletke postopoma: iz petega razreda osemletke prestopijo v zadnjo triado devetletke (7. razred devetletke). Izbirni predmet devetletke je tudi Verstva in etika. Verstva kot najbolj pogosta verstva tega sveta. To naša Cerkev ve. In sedaj druga finta: naša Cerkev trdi, da bi ta predmet smeli poučevati samo teologi. Eto, tuki se pa spet vse zatakne.

10000000000000 X NE
Pouk o verstvih vsekakor da in to vsekakor od nekoga, ki ni "zapriseženi" katolik. Sicer so pa farji razumljivo proti, saj bi otroci pri tem predmetu spoznali vso bedo in protislovja velikih religij.

Po moje bi morali do 18 leta verouk prepovedati. Razlogov je cel kup. Recimo tale:
Nek naš župnik je menda (bilo je objavljeno v medijih) iz veroučne sobe odstranil vsa razpela - menda so zaradi krutosti  preveč motila otroke.

Ali si lahko predstavljate, da bi bili mi vzgojeni v kakem budizmu in da bi k nam začela vdirati RKC sekta z nekim kao Bogom pribitem na križu - skratka nekaj podobnega satanizmu. Po moje bi jo prepovedali.

NE!

Ne VEROUKA v šolo!

Zame je to posilstvo, pranje možganov. Predstavljajte si v razredu enega muslimančka. To je nasilje. Pa saj ni važno, iz kakšne tradicije izhaja. Vsiljevanje dogem je nasilje.

Zame verouk nima veze z Jezusovim naukom. Ravno sedaj berem knjigo Marka Pogačnika Moč zemlje in Kristusova navzočnost - peti evangelij. Cerkev kot institucija je Jezusov nauk  potvorila, izmaličila, priredila svojim potrebam po oblasti, moči, iz njega so nastale dogme, ki nimajo nobene zveze z resničnim življenjem ljudi na zemlji. Že kar delitev na dobro in zlo, na pekel in nebesa - to je manipulacija.

Ja, če bi učili originalni Jezusov nauk, ki je tako čist in tako univerzalen, tako vseobsegajoč, da zajema najbloblje bistvo življenja na zemlji, če bi ga poznali, sploh ne bi rabili nobene religije, nobene ideologije, pa tudi nobene utopije. Mogoče je izgubljen za vedno (še ne vem, še nisem prebrala Pogačnika do konca), mogoče se mora Jezus ponovno utelesiti na zemlji in nam ponovno posredovati  svojo modrost, nas ponovno naučiti, zakaj smo tukaj.

Kaj pa vem, mogoče tole zgoraj zveni kot eno kričanje proti, ampak s farji imam res slabe izkušnje, kot piše tudi Kali. Tolk hipokrizije, kot jo je zbrane v cerkveni organizaciji, je ne najdeš nekje, kjer govorijo o dobroti in božji ljubezni. A si predstavljate župnika, ki z dvignjenim kazalcem pridiga otrokom, starim 8 let, če pa kateri od njih ni čisto priden, pa dobi še zaušnico. Teolog pa tak, duhovnik pa tak, človek pa tak. Seveda so izjeme, tudi Kali piše o eni taki. In te izjeme danes, ko gremo v vodnarjevo dobo polnijo cerkve, in ti tudi gotovo po nekem notranjem občutku širijo originalni Jezusov nauk, ljudje to čutijo, in zato gredo v cerkev, zato jjih ta privleči in ne odbija. Upajmo, da bo takih vedno več.

Pustimo otrokom, da lahko sami izberejo. Pustimo jim, da se med šolanjem seznanijo z različnimi možnostmi, ko bodo zreli, pa se bodo odločili sami. V Jezusovem času so tudi krščevali odrasle ljudi, ki so se zavestno odločilo stopiti na pot krščanstva, noben jim ni v otroštvu opral možgan. Je tud Miro že enkrat napisal, da je krst otrok v bistvu ene sorte črna magija, obred v katerega otrok ni pristal, ni šel prostovolno, mu je bil vsiljen.

Učijmo jih ljubezni, dajmo jim vzgled, itak se bodo tako največ naučili. Naučijmo jih ljubezni do sebe, do drugih, do Zemlje, do življenja, ko bodo zreli bodo pa zmožni sami poiskati tisto, kar jih bo izpolnilo tudi v duhovnem smislu. Vse ostalo je dril, naučena stvar brez bistva, ocena zaradi ocene.

Tako je moje mnenje, in tako delujem. Seveda pa dopuščam drugi, da imajo svoje mnenje in da delujejo po svojih prepričanjih. Jaz svojih otrok nisem dala krstiti, drugi jih pa lahko, če tako želite, in tudi ne mislim da ste ravnali narobe - ne - prav ste storili, po svojih prepričanjih in željah. In da vsak lahko stori, kot želi, mora stvar delovati po svobodni izbiri, in ne biti vsiljena s strani neke institucije, pa čeprav se sliši še tako nedolžno kot  - verouk v šoli.