Samo toliko, da se 100% pridružujem Mirotu, dodal bi pa še, da RKC ideologija spodbuje (bolje rečeno omogoča) spolno nasilje nad otroci v družini. Na kratko: Zaradi tabuja sexa otrok ne more izraziti nelagodja oz. nestrinjanja z dejanje starša in "natepavanje" osnovnešolcev iz prve triade se lahko nemoteno nadaljuje.
Sem prepričan, da bi nek kult za katerega bi kaj takega ugotovili, takoj prepovedali. RKC pa ima na grbi še vse tisto, kar je napisal Miro v smislu problemov ljudi ki se izpovejo Petji. Skratka prepovedati jih je treba, ne pa vračati gozdove, farjem plačevati socialno in bolniško, podpisovati srednjeveški Vatikanski sporazum itd.

2 dni nazaj sem na HTV1 slišal, da je v času enega od srednjeveških RKC Koncilov, ko so najbolj udrihali čez spolnost, v mesto prišlo 1400 novih prostitutk. Sicer pa če se prav spomnim, je bilo od nekdaj tako, da so prepovedi veljale le za ruljo, vladarji so bili pa Bogovi in oni ne morejo grešiti.

In vi danes verjamete v njihovo ideologijo???
Naj vas še opozorim, da v pravega Kristusa ne morete verjeti, ker ga ni še nihče uspel zgodovinsko zadovoljivo opisati.

Pa še to, da bi vsi ti ljudje, ki so vpeti v RKC brez RKC ideologije verjetno storili več dobrega, zato je govorjenje o tem kaj je RKC vse naredila neumnost. Kaka druga boljša ideologija bi lahko naredila veliko več dobrega in veliko manj slabega. Kontra bi bilo težko - več ljudi pobiti, več knjig zažgati, več ljudi spolno, moralno in socialno pohabiti bi bilo res težko.

Samson wrote on 19.07.2002 at 11:37:01:

Filip Lepi je vedel, da redovne brate (templjarje) lahko obsodi le cerkveno sodišče. O vprašanjih herezije je smela odločati samo duhovščina.

Bravo Sek, 100% se strinjam s tabo!

Prispevek k odgovoru na vprašanje: "Cerkev slaba ali ne?"

Nekaj iz zgodovine svete rimskokatoliške cerkve
(vir: Nigel Cawthorne, Spolno življenje papežev, 1996)

Dogajalo se je skozi celo zgodovino katoliške cerkve. V 9. stoletju na primer sploh ni bilo papeža, ki ne bi bil spolni obsedenec. V knjigi je orisano tudi spolno življenje nižjih slojev v cerkveni hierarhiji (duhovnikov, menihov, kardinalov), ki so bili največkrat še bolj papeški od samega papeža.

Papež Pavel II. (1464-1471) je rad gledal gole moške, ki so jih mučili na natezalnici ali kako drugače. Umrl je, ko mu je z občevanjem z enim njegovih najljubših dečkov odpovedalo srce.

Sikst IV. je najbolj znan po sikstinski kapeli, kjer danes ustoličujejo papeže. Bil je bisksualen in incestuozen. Najraje je spolno občeval s svojima nečakoma.
Bil je tudi odgovoren za najhujše obdobje inkvizicije v Španiji, ko je za velikega inkvizitorje imenoval blaznega sadista Torquemado.

Zanimiv je bil papež Inocenc VIII. (kako primerno ime!!). Kariero si je ustvaril kot priležnik Filipa, kardinala iz Bologne. Veliko pa je občeval tudi z ženskami in imel 16 nezakonskih otrok. Bil je tudi goreč zagovornik sežiganja čarovnic. Financiral je knjigo z naslovom "Kladivo čarovnic" in preganjanje.

Papež Aleksander VI. je svoj prvi umor zagrešil, ko je bil star 12 let. Bil je razvpit ženskar. Glasove kardinalov, ki so ga predlagali za ustoličenje, je preprosto kupil. Kot papež je užival v prirejanju golih zabav. Ena izmed njegovih hčera, ki jih je imel seveda z najrazličnejšimi ženskami, je bila tudi slovita Lucrezia Borghia.

Papež Julij II. je bil pijanec, biseksualec in sifilitični bolnik, če naštejemo samo njegove največje vrline. Leon X je bil tudi bisksualec, najraje se je ljubil s svojimi komorniki. Po prepričanju je bil ateist.

Papež Gregor XVI (1831-1846) je imel sedem otrok, ljubil pa je predvsem vino. Vsak večer se je napil. Spodbujal je dejavnost inkvizicije, ki je morala izslediti vsakogar, ki je sklenil pogodbo s Satanom in povzročal jalovost domačih živali. Krivce je čakal dosmrtna ječa. V 19. stoletju!!!

Piko na i slavne zgodovine svete rimokatoliške cerkve in njenih še bolj slavnih papežev pa je zapisal sam papež - Pij XI. (1922-1932) ki je zapisal:
"Katoliška cerkev mora stati pokončno sredi moralnih razvalin, ki jo obkrožajo..." Kot humorist bi bil dober. Manj smisla za humor je pokazal, ko je podprl Mussolinija pri okupacji Albanije.

----

Letos je ZDA pretreslo odkritje enormno velikega števila pedofilskih duhovnikov. Prej se je podobno zgodilo v Franciji. Cerkev je vseskozi poskušala skriti dejanski obseg spolnih škandalov, zato pravega števila verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Papež Janez Pavel II. pa je na dnevu mladosti (sem mislil, da ga je imel samo Tito) pozval mlade, naj podprejo poštene duhovnike, ki naj bi bili v veliki večini. Papež je že prej do zadnjega ščitil pedofilskega nadškofa v Avstriji (sem pozabil ime).

Tako se slavna zgodovina nadaljuje.

Quote:


Seveda ne mislim, da bodo verjeli. Tekst je napisan za pametne. 8)

Ja nekam tiho je, le

Šumijo gozdovi domači....pardon farški

Cerkev je odigrala pozitivno vlogo v času, ko je hkrati edina imela še izobraževalno funkcijo. Ker je bila pri nas prav na tem področju suša - so se zato tudi iz njenih vod brusili naši dragoceni biseri pesniki in pisatelji, ne pa zaradi česa drugega. Prav, da je to že jasno; takrat je bilo naše občestvo še tako zelo nevedno in je dopuščalo toliko temačnosti.
Ampak kakšno vlogo lahko ta ista opravlja danes? Jaz te ignorance preprosto ne razumem!
Kako koristna so lahko dogovorjena etična načela danes?
Koliko jih je hodilo k verouku pred 20 leti? In koliko jih hodi danes?
Kdor te razlike ne zazna, pove nič več kot to, da je bila zaman Agata, pa Anica?! Pa četud bi potem zaradi mene lahko vse Julije naenkrat iz groba vstale, bodo itak šle nekam v maloro, kjer so sami taki duhovi, ki še oči nočejo odpret, kaj šele kaj drugega!

Ne bi vnaprej nastopala s takim tonom, ampak ambivalentnost v tem primeru jemljem kot ignoranco.
Ne znam si prav odgovorit, če me vprašate, zakaj se najraje pogovarjam v slovenčini (rada se tudi afnam z angleščino). Ampak drži pa kot pribito in če celo še zdaj ne more biti tako pomembno na kaj?! -  je pa zato gotovo, da si v določenih vprašanjih ne morem privoščit nevtralne poze.

lp

Quote:


Saj nevtralen tud jest po mojem nisem, čeprav bi rad bil. Saj je se že tle gor vid, da sem enkrat na enmu bregu, drugič pa na drugmu. Sem dostrakt mislu, da je to nevrtalnost, ampak se je zmeraj izkazalo, da to ni. Ambivaletnost to ziher ni.  Ne vem točno, kot kaj naj bi se kazala, po mojem kot ena nezaineresiranost, brezbrižnost. Že zato, ker  si nasprotujemo med sabo pa iz različnih vidikov iste stvari osvetljujemo, po moje  to ne bore bit ambivalenca. 'Nevtralizacijo' jest razumemem kot kot rezultat soočenja večih mnenj, ne pa pa kot posamezno nevtralno  stališče, ki naj bi ga kao jest zastopal. To, da si nasprotujemo med sabo, je pa super, zato sem tle gor. Jest sem tle gor tud zato, ker bi bil rad opozorejen na tisto, v čemer si v svojih stališčih sam nasprotujerm al pa izključujem. Še najmanj kar bi rad bil, je da bi bil do nečasa nevtralen. To je zame dokaz, da nimam stališča, pol sem pa tak raj kar tiho, da tega ne bi vi opazli pa da bi se pred sabo skril.

Pa lep pozdrav, anuk, kdorkoli že si.