Quote:Tolažim se s tem, da ne smem, ne morem pričakovati sočutja od nekoga, ki 'tega' ni doživel.
Le zakaj bi si želela sočutja? Le kaj konkretno bi lahko imela od tega? Bi bila zato manj osamljena?
Mar ni tudi to sebičnost? Sočutje zato, da ne boš v svoji žalosti sama? Da ne boš edino ti tista, ki jo bo bolelo?
Ali pa sočutje zato, da boš opažena? Zato, da bi te nekdo vzel v naročje in te pocrkljal, pa čeprav le z besedami?
Kaj si v resnici želiš? Kako ti lahko kdorkoli ponudi tisto, kar si želiš (od nekoga), če to ne izraziš? Se bojiš, da bi bila zavrnjena? Da ne znamo objemati, pa čeprav le z besedami? Ali tako malo zaupaš vase? Ali pa tako zelo veliko pričakuješ?
Quote:Ne dovoli si blizu
Jaz pa mislim, da bi dovolila blizu tistemu, ki bi ji bral misli (da po tem dobesedno kriči) in bi posledično nekaj rekel, ali naredil, točno to/tako, kot bi si v danem trenutku želela, pričakovala.
In zato takšna reakcija:
Quote:ne smem, ne morem pričakovati sočutja od nekoga, ki 'tega' ni doživel.
Nobeden ne vidi, kaj doživlja, misli, čuti... ker na forumu pač nobeden ni jasnoviden. In ne zato, ker ne bi nikoli doživel česa podobnega, če že ne zelo zelo podobnega - istega, skoraj, pač pa zato, ker nobeden ne more z gotovostjo trditi, kakšna mimika obraza stoji za pisanimi stavki.
Ali joka?
Ali se smeji?
Ali pa samo nemo zre, molči?