Gru Gru
|
Vsekakor je ljubusumje občutje TUKAJ in ZDAJ. Tko kot je že odprla razmišljanje CLEO, gre za razčiščevanje vzorcev iz preteklosti.
Kakšna je bila starševska vzgoja v prvih letih? Je otrok imel dovolj ljubezni, je imel oporo, je imel stabilno otroštvo... Vse to so predpogoji, ki v nadaljevanju, sploh z vstopom v pubertetniško dobo, ko je možnost čiščenja teh vzorcev zelo izpostavljena, da prepoznamo blokade, ki so se nabrale z leti.
Zakaj blokada? Ker smo v tistem nujnem obdobju bili brez prave ljubezni, celo borili smo se zanjo in bili nezavedno nevoščljivi-ljubosumni, ker sami tega nismo dobili. In za razreševanje, lahko uporabiš dve poti. Včasih in po mnogih avtorjih, je fino iti v preteklost in ugotoviti te vzorce odraščanja. Ali pa kar se truditi biti v trenutku. Obe poti sta seveda lahko povezani med seboj, vsak se sam odloči kaj mu pomaga pri odpravljanju ljubosumja.
Ljubusumje kaže enostavno na to, da bi želeli nekaj imeti pa ne moremo. Ljubosumje kaže na ego, na nenasitnost ega. Ljubljena oseba se nam izmika in na nek način, "premalo za nas" kaže naklonjenost nam. Lahko se še tako trudi, pa če vsebujemo ta vzorec in posledično strah, težko kaj pomaga. Oziroma pomaga; -da se ljubosumna oseba sama poskuša sprijazniti z dejstvi, ki jih kaže življenje; -da, ko se pojavi čustvo, to čustvo zanalizira, pogleda vase in poišče vzroke zakaj se takšno čustvo pojavlja, v kakšnih primerih se pojavi, v odnosu s kom, kakšna pričakovanja imamo... -da spozna, da ni človeka "dvojčice duše" in cele palete podobnih iluzij, ampak golo življenje iz trenutka v trenutek -da dopusti vsaki osebi, vsakemu bitju na našem planetu popolno svobodo, in z njo komunicira v odnosu čiste ljubezni, sprejemanja.
No, hotel sem razvozlati še izjavo: Kdor je ljubosumen, ne ljubi. - filozofsko je to čisto res. Zato ker čisti pojem ljubiti, redkokateri osebki posedujejo, so pa. Vendar se v to niti ni potrebno spuščati. Življenje že ve.
P.S. vmes sta natipkala odgovora še Miška in Bardo...
|