začetek je klele:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=...

Ne vem zakaj jemljemo nagon živali, kot nekaj slabega. Nižji nagon je itak možen samo pri ljudeh, ki se jim je razum omračil. Ko bo um dovolj čist, bo lahko obvladal popolnoma obvladal svoj nagon, ker bo le ta postal čista intuicija. Živali so pa čista manifestacija Božjega. Zakaj? Ker prevzamejo našo karmo. Zato. Torej osebnost. Pa če kdo hoče - imajo DUŠO.

A smem bit spet mal "zaplankan"? THX.

Bom primerjal recimo.... mm... leva in cloveka.
OK. Moja ozkogledanost razume celo stvar takole.

Tako clovek kot zivali imajo nagon. In jest temu nagonu recem, nagon po samoohranitvi (veliko samomorilcev preneha s svojim zadnjim dejanjem ravno zaradi tega nagona). Torej. Tko lev kot clovek morata prezivet. A kako? Vsak na svoj nacin, ki pa ima skupno osnovo. S plenjenjem a le da lev uporablja mal drugacno metodo in pol papico poje surovo. To je pa vsa razlika. clovek je pa ratal tolk len in gnil, da se mu ne ljub okol po drevesih za vevrcam plezat in raj goji kure. Isti smorn.

Aja. eni boste nasprotovali temu, da to velja le za mesojede plenilce. Pa poglejmo srnco pa cloveka. Isti klinac. Spet je tukej nagon po samoohranitvi in je povezan s papico. Srnca je travo, cloveku glih ne tekne in je zacel gojit solatko. Isti klinac.

Dejte vzet cloveku solatko in kure. Vidl boste, da je zmozen tud kanibalizma, da prezivi. Vidl boste, da razum odpove in da ga samo se nagon vlece dalje.

In zato, ne mi govort, da je clovek kej vec kot zval oz. da ljudje nismo zivali. Isti klinac, le da znamo baje mislt z mozgani in jih nimamo samo za balast. No, eni tud.

Sem falil topic? Sorry, mam ocitno glavo za to, da mam kje kapo nosit.. hehe...  8)

doe
primerjaj človekovo telo z levom, pa ne bo razlike

primerjaj čoveka kot celoto (dodaj tisto kar ne razumeš in ne moreš dojet ali pač začutit s petimi čuti (kot gor piše)) z levom, pa boš opazu razlike, če jih ne opaziš ... bluzi dalje ... al pa čitej, sej časa maš menda dost

dočim tisto ostalo ... je dost lepo napisan klele:
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2002070619080110

tole je pa direkt link (je kr težko do tja pridet)
http://www.gape.org/sonce/enews/files/maitreya-ego.htm

Me Gape še ni premaknil, hehe. No, prav – pa dajmo med živalmi še malo osebnosti človeka…

Quote:

bp – pri tej odločitvi zakaj sneti povezo, kakor temu praviš ti – tukaj ni mojega  mnenja, tukaj ni njegovega mnenja, tukaj ni njenega mnenja... Tukaj je pomembno samo in izključno tvoje mnenje, tvoja izbira in tvoja odločitev... Ampak saj ti to veš, kajne?

Vseeno bom poskusila malo bolj razložiti, tisto, kar sprašuješ. In si spet pomagala s knjigo, se mi zdi, da Zukav to razloži najlepše. Preberi si jo, je zanimiva in ima vredna spoznanja. In ti pri tem ni potrebno sneti nobene obveze z duše, če tega ne želiš… Morda boš videl zadevo še z druge perspektive…

Preden začnem z njegovo razlago tvojega vprašanja, bi rada samo poudarila, da izraz mnogočuten ni uporabljen kot biti nekaj boljšega, oz. izraz petčuten ni mišljen v slabšalnem pomenu besede. Izraz mnogočuten je, tako vsaj pravi Zukav, ustreznejši.

Idemo dalje:
…« Čustva strahu in nasilja, ki so tako značilna za človekov obstoj, lahko doživlja samo osebnost. Samo osebnost lahko čuti jezo, strah, sovraštvo, maščevanje, žalost, sram, obžalovanje, ravnodušnost, frustracijo, cinizem in osamljenost. Samo osebnost lahko presoja, manipulira in izkorišča. Samo osebnost lahko stremi po zunanji moči. Osebnost je lahko v svojih odnosih z drugimi ljubeča, sočutna in modra, vendar pa ljubezen, sočutje in modrost ne prihajajo iz osebnosti. So izraz izkušnje duše.

Vsaka oseba ima dušo, toda osebnost, ki je v svojem zaznavanju omejena samo na pet čutov, se svoje duše ne zaveda in zato ne more prepoznati vplivov izražanja svoje duše. Ko postane osebnost mnogočutna, postane pomembna zanjo njena intuicija – slutnje in pretanjeni občutki. Čuti stvari o sebi, drugih, o drugih ljudeh in o položajih, v katerih se znajde, ki pa jih ne more zagovarjati na osnovi podatkov, ki ji jih lahko da pet čutov. Prepoznavati začne namene in se raje odziva nanje kot pa na dejanja in besede, na katere naleti. Prepozna lahko, npr. toplo srce pod trdim in jeznim vedenjem ali pa mrzlo srce za uglajenimi in prijetnimi besedami.

Ko mnogočutna osebnost pogleda vase, najde vse polno različnih tokov. Z izkušnjo se nauči razlikovati med temi tokovi in odkriti čustvene, psihološke in fizične posledice vsakega. Nauči se npr. kateri tokovi ustvarjajo jezo, razdvojene misli in razdiralna dejanja, in kateri tokovi ustvarjajo ljubezen, zdravilne misli in konstruktivna dejanja. Sčasoma se nauči ceniti tokove, ki spodbujajo ustvarjalnost, zdravljenje in ljubezen, se z njimi poistovetiti in se postaviti po robu ter opuščati tiste tokove, ki ustvarjajo negativnost, neskladnost in nasilje. Tako doživlja osebnost energijo svoje duše«…

Hmm – dovolj? Če mene vprašaš, jaz trgam s sebe še tiste koščke poveze, kar je je še ostalo, hehe. Pa ti?

M.

Hehe, bp – se ti ne zdi, da bi bilo enostavneje, da vzameš knjigo v roke in jo prebereš, kot da jaz brskam po njej, iščem odlomke, ki odgovarjajo točno na tvoja vprašanja in jih prepisujem? John_Doe bi verjetno že pristavil svoj piskrček – vsaj pir, če že ne dinijev… kajne John_Doe?

OK – Zukav ponovno odgovarja na tvoja vprašanja…

…«Kadar je zaznavanje fizičnega sveta omejeno na petčutnost, začne življenje v fizičnem prostoru temeljiti na strahu. Zdi se, da je najbolj bistveno, da imamo moč, s katero obvladujemo okolje in vse, kar je v okolju.«…

…«Zaznavanje moči kot nečesa zunanjega razdvaja psiho, pa naj bo to psiha posameznika, skupnosti, naroda ali sveta. Iz te dinamike smo oblikovali sedanje razumevanje evolucije kot procesa, v katerem smo vedno bolj sposobni obvladovati okolje in drug drugega. Ta definicija odraža omejeno zaznavanje fizičnega sveta s samo petimi čuti. Odraža tekmovanje za zunanjo moč, ki jo sproža strah.«…

…«Naše razumevanje nas vodi k drugačni vrsti moči, k moči, ki ljubi življenje v vsaki obliki, v kateri se le-to pojavlja. To je moč, ki ne sodi o tem, s čimer se srečuje. Je moč, ki opaža smiselnost in namen v najmanjših podrobnostih na Zemlji. To je avtentična moč. Ko uravnamo svoje misli, čustva in dejanja z najvišjim delom sebe, smo napolnjeni z navdušenjem, smislom in pomenom. Življenje je bogato in polno. Nimamo več grenkih misli. Ne spominjamo se strahu. Radostno in notranje smo povezani s svojim svetom. Tako občutimo avtentično moč.«…

…«Petčutni človek razume fizični svet kot dano nerazložljivost, v kateri se nerazložljivo znajdemo. Prizadevamo si, da bi ga obvladali, da bi lahko v njem preživeli. Mnogočutni človek pa razume fizični svet  kot učno okolje, iz katerega se uči. Iz vsega, kar se v okolju dogaja. Petčutni človek misli, da nameni ne povzročajo posledic, da se posledice zanj odražajo le na fizični ravni in da zato vsa dejanja ne vplivajo na nas ali druge. Mnogočutni človek pa je mnenja, da namen, ki stoji za dejanjem, določa njegove posledice, da vsak namen vpliva tako na nas kot na druge in da posledice namenov segajo daleč preko fizičnega sveta«…

…«Ker smo začeli iskati in zavestno uporabljati moč, smo začeli gledati na občutke kot nepotrebne priveske, kot so mandlji v človeškem telesu – nekoristne, toda sposobne  ustvarjati bolečino in nepravilno delovanje. Tako na je stremljenje po zunanji moči privedlo do zatiranja čustev. To velja za nas kot posameznike in kot človeštvo.«…

…«Ko zapremo vrata svojim občutkom, zapremo vrata tudi vitalnim tokovom, ki dajejo energijo in spodbujajo naše misli in dejanja. Ne moremo začeti razumevati posledic svojih čustev na nas, naše okolje in druge ljudi ali posledic čustev drugih ljudi na njih same, njihovo okolje in nas. Brez zavedanja svojih čustev ne moremo povezovati posledic jeze, žalosti, žalovanja ali veselja – v nas samih in drugih – z njihovimi vzroki.«…

…«Če nismo povezani s svojimi čustvi, ne moremo zaznavati dinamike, ki se skriva za čustvi, načina, kako ta dinamika deluje, in njihovega smisla«...

…«Čustva odražajo namene. Zato vodi zavedanje čustev v zavedanje namenov.«…

To je to. Sočutje, ljubezen, jeza in vsa ostala čustva in občutki – so del tako petčutnega, kot mnogočutnega človeka. Vendar se izražajo (ali pa ne) na drugačen način, oz. verjetno bi bilo bolje reči, da je razlika v prepoznavanju in zavedanju svojih čustev…

Hmmm – zmeden si? Zelo zmeden, praviš? Zmeda je prvi korak, hehe… Pazi na svojo povezo preko svoje duše – kaj hitro se ti lahko strga…

A so tvoji mačkoni osebnosti ali ne – takole na hitro bi rekla, da ja. Se nisem nikoli preveč poglabljala v te zadeve pri živalih, pri njih vem edinole to, da jih imam zelo rada – pogostokrat raje kot ljudi… Tole tvojo trditev o mačkonih bo verjetno kdo drug pokomentiral…


Quote:

bp – če je bila tole bodička, usmerjena direktno vame: si kje zasledil, da sem zase rekla, da sem mnogočutna osebnost? Sem prepričana, da ne. To namreč niso moje besede. So pa moje besede tole: ja, težim k mnogočutnosti… Želim si biti mnogočutna… Trudim se biti mnogočutna… Učim se biti mnogočutna…

M.

Miška,
Veš nisem se niti pritoževal nad tem kar piše Zukav o mnogočutnosti, sploh ne. Motijo me termini sami, oz. njihova preobloženost. Sam se moram besede petčutnost, pa tudi mnogočutnost na novo naučit in pozabit na tisto, kar sem vodel od prej, če bi hotel sprejeti in razumeti to knjigo, pri čemer me ves čas moti tisti pomen, ki mi je domač od prej. Raje bi videl, če bi namesto mnogočutnost napisal lsejfnjksd in namesto petčutnost aseiouioef, torej nekaj, kar je na začetku povsem brez pomena, in bi lahko temu potem pomen lahko sam določal skozi različne metafore. Bi mi bilo branje in razumevanje tega, kar je napisal vseeno veliko lažje. Enako oz. podobno velja verjetno za dušo.

Evo in ker sva debato pripeljala tako daleč, da jo nima smisla vodit naprej na ta način, bi te pa prosil, če mi lahko posodiš to knjigo. Jo bom prebral zaradi te debate, pa lahko potem nadaljujeva. Sicer mi je bila višje na listi prioritet njegova "Dancing Wu Li Masters", no bom pa eno iz serije o dušah prej.

Quote:
Miška, to je bilo mišljeno bolj kot hec, kot vic za konec, imam zgleda čuden in malo kaktusast smisel za humor. Ampak. Če je kje reklo au, obstaja tudi verjetnost, da nisem jaz edini krivec za ta au.

Tudi sam se trudim, da bi postal bolj lsejfnjksd, pa mi očitno ne uspeva preveč.

ja johndoe kalup je isti, v osnovi, mašina je pa čist druga, k bi reku naprimer da levova duša se vozi v mercederzu, človek pa v enem od avijonov, in eni vozimo konkorda, eni pa cessno ... vsi vozimo 'telo' ... telesa so različna, glih tko kt duše, ene so fičoti ene pa vesoljske ladje ...
človek bi se obnašal kot žival če bi mu vzel dušo ja ... in glih to je hec ... človek brez duše je žival in ta žival ima osebnost (živali) ima 5 čutov, ima razum, ima tudi um ... vse ostale kvalitete prida duša, tko kt je gary napisu ...

problem je v tem ker smo duše eno s telesom ... duša se med inkarnacijo zlije s telesom ... in tu nastane enost ... dveh nivojev združenih v enem pa razum, ki je del telesa ne more razumet, on nivojev sploh ne more razumet ... in tuki je naša skupna naloga ... razumet ... ker to kar bosta razumela john_doe in thot, bo lahko razumel vsak ... in naloga je opravljena ... vsak je na svojem mestu, vsak s svojo nalogo ... al kako ...