Yess... z občutenjem jeze imaš osnovo, da postaviš mejo in rešuješ problem. Saj jeza ti govori samo to, da nekdo vdira v to, kar si.
Z agresijo pa.... hehe, če si predstavljaš veverico, ki teče v svojem kolesu... drvi, drvi, ampak, kaj , ko v PRAZNO.  

Jeza je čustvo. Kot ga jaz raumem, mi pove kdaj počnem nekaj proti sebi ali pa kdo drug počne nekaj, kar ni skladno z mano.

Jeza = (lahko) konstruktivna, do tam, ko postane bes, agresija.
Agresija je po mojem vedenjski vzorec, ki vsebuje "histeričen" bes, ki ni usmerjen več k reševanju težav oz. k zavedanju, da sebe puščamo na cedilu in se ne potegnemo zase.
Agresija je napad drugega (no, tudi samoagresija obstaja), ker ga želimo kontrolirati ali/in ustrahovati.

Aja, pa kdor je besen in agresiven bo verejtno:
1. Verjel, da nima kontrole nad tem, ker je preveč intenzivno
2. Čaka, da se mu jeza toliko nabere, da se potem lahko nekontrolirano puca nad drugimi
3. Rekel, da je to v družini, da je zato nemočen pred njo....

4. Verjel, da ima vse pravice do prepucavanja, ker si mu itak nekaj dolzen. in ker se tebi tudi to zdi, ne odgovoris nazaj z jezo, pac pa si mislis, saj ne bo vedno tako. Hkrati pa ves, da v trenutku ko bodo racuni cisti, taisti tudi pomislil vec ne bo, da bi te se kdaj uporabil za pucanje, ker se lahko zanj slabo konca. Eni pac znajo izkoristit prave trenutke, a ne?
In kam v take okoliscine jezo vtaknit? Jezit se na sebe, ker si si dovolil, da do tega sploh pride.

Hvala, Amstel.

Jeza je tisti rdeči osmerokotni znak stop s katerim naj bi nekomu odločno pomahal pred nosom.

bp

P.S. Pri temupaš da nisi naletel na koga, ki mu je to tako, kot da si biku pomahal z rdečo cunjo pred očmi.

No, bom pa se jest neki prdodal.
Vse prevec pozabljamo, da je vcasih lazje napisati svoj problem mnozici neznancev, kot ga pa predstaviti doticni osebi, ki nam pac ta problem povzroca.

Govorimo o agresiji. Zame pravijo da sem agresiven, ker vcasih ne glede na zrtve rinem z glavo skozi zid do zastavljenega cilja. Ali je to agresivnost ali zgolj trma? Po mojem je vse skupaj povezano. Jezo naj bi naceloma tudi enacili z agresijo in do sedaj se je pokazalo, da je najboljsa metoda za "sesuvanje" ta, da je treba jezo najprej nacrpati in jo nato izbruhniti v vsej sili.

Podam primer?
Recimo se nekdo obregne vame s kako pripombo in mi na dolgo in siroko zacne razlagati, kaksen idiot sem. Ves cas ga mirno poslusam, crpam njegovo jezno energhijo in jo pakiram v izstrelitveno cev. ponavadi so taki izbruhi casovno srendje dolgi in ravno dovolj casa je, da pripravim obliko izbruha. Ko "sogovornik" ves izcrpan konca svoja jajcanja ga zbombardiram na dva nacina. Prvi, ki je milejse oblike je ta, da se v dveh minutah zderem nanj in ga posljem tja, kamor spada z argumentiranim razlogom, seveda in ponavadi mi uspe "sogovorniku" zapreti usta. Drug malce bolj zoprn nacin pa je, ko govorim kot dez, cisto potihem in letijo ven stvari, ko se se peklenscki krizajo.

Zakaj pisem to o sebi?
Zato, ker lahko komu tudi pomaga. Vcasih sem se tudi jokal, rotil, prosil, moledoval in skusal s ponizno glavo stvar urediti. Danes? Tezka bo. Se posebej, ce sem napaden po krivici.
Na sreco sem se odvadil uslociti hrbet in ponizno sprejemati udarce. Nekako bolje shajam skozi zivljenje, ce popizdim in "sogovornika" sesujem do fundamenta.
Sranje nastane le, ko se najdeva dva taka, ki imava iste poglede na stresanje jeze.. Takrat se pa tud nebo para...  

Ne vem Devi... Ce je problem v tem, da se je treba vcasih postaviti po robu, bos to morala zal razcistiti sama s sabo in sem ter tja povzdigniti glas in tudi vztrajati na tej frekvenci. Djaba ti je, ce popizdis, cez 5 minut pa te sogovornik s tolazecim glasom obrne sebi v prid. Ma zajeban je to, sej vem...

Ce bo kak konkreten primer, le napisi. Ga bomo mal analiziral, pokomentiral in ni hudic, da vec buc, vec ve in najdemo kak izhodek, ane? Se ostali strinjate, ane? No fajn.

Hvala za pozornost, ARS

A kako mi gre?
Ni mi še prebilo, še do zdaj ne...uspešno se sicer zdaj soočam z marsičem, a čemer se dolgo nisem mogla, ne glede na fizično paniko, ki me še vedno zagrabi, ko to počnem.
Na jezo ali agresijo pa še vedno fizično reagiram in se te reakcije ne znam rešit, saj se je mogoče ne da rešit ne na čustven ne na mentalni način. Mogoče bi mi pomagalo, če bi se kdaj stepla pa na tak način eno zavest o telesni neogroženosti in lastni moči dobila, kdo ve

Rabla bi pol še enga, ki bi me v take situacije postavljal, da to na plano pride....se kdo javi ....?