Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> agresija
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1024938847

Message started by gape on 24.06.2002 at 19:14:07

Title: agresija
Post by gape on 24.06.2002 at 19:14:07

:::devi je to napisala v:::
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1024777219;start=30#41

Da naredimo eno resno otvoritev tele svetovalnice, bom jaz odprla en problem, ki me muci te dneve in je se tolko zmeden v meni, da ne vidim bistva. Mogoce ga boste vi, ce ste se kdaj ukvarjali s cim podobnim.
Gre za mojo nezmoznost agresije ali pa jo samo jaz tako dozivljam.
V nekem obdobju sem zivela v precej agresivnem okolju in nekaj te agresije je padlo tudi na mene. Nekako nisem nasla nacina, da tega ne sprejmem in da se postavim nazaj. Predvidevam, da sem si takrat rekla, da nikoli ne bom agresivna. Zdaj sem se sposobna kvecjemu razjokat, ce me kdo nadere, siknit ven kaj hudobnega, pograbi me totalen strah in se samo zaprem in umaknem, nikakor pa se nisem sposobna postavit za sebe, zato se okolij, kjer bi si morala izborit svoj prostor, izogibam. Opazila sem, da odklanjam tudi vsako tekmovalnost, saj si ne morem dovolit, da bi bila boljsa od drugih, ker bi lahko to koga prizadelo. Nimam zdravega pogleda na to. Hkrati pa mi je se kako pomembno, da se izkazem in da sem pohvaljena. Se pravi da gre z dvojnost v meni, kjer si zelim upeha, hkrati pa si ga ne privoscim, ceprav ga drugim vedno. Se mi zdi, da se s takim pogledom ne pride nikamor.
Cel smorn tole.
Ima kdo kako idejo, kje naj zacnem to spreminjat?

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Robi on 24.06.2002 at 19:44:15


Quote:
Ima kdo kako idejo, kje naj zacnem to spreminjat?


Devi!

Občutek krivde nadomesti z odgovornostjo.

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by bp on 24.06.2002 at 20:34:22

A bi tole preimenovali v beg pred agresivnostjo, ker mislim, da devi ne tezi ravno to, da je premalo agresivna do ljudi, s katerimi zivi?

Mogoce sem povrsno bral ta forum, ampak mislim, da  dokaj jasno poves svoje stalisce in ga tudi zagovarjas. Torej v situacijah, ko ljudje ne izrazajo svojih stalisc in interesov na agresiven nacin, funkcioniras cisto OK.

Problemi se morda pojavijo v situacijah, ko kdo drug nasproti tebi nastopi ali bi lahko nastopil agresivno?

V tem primeru si lahko naredis nacrt, cilj, program, kaj bos storila, v taksni situaciji in se potem zavestno trudis, da ga izpeljes. Prvic morda sploh ne bo slo. Drugic reakcija ne bo cisto primerna, tretjic bos sama odreagirala prevec agresivno in se takoj nato prevec umaknila, mogoce pa bo cetrtic ali petic ze bolje.
Ta petdesetic se mogoce niti ne bo treba vec zavestno trudit.

Huje se mi zdi, da se izogibas razlicnim vsakdanjim situacijam. Se bojim, da si postavila mocno povezavo med tem, da ce poskusis uveljaviti sebe, potem lahko z veliko gotovostjo pricakujes nazaj mocno agresivno reakcijo. Lahko ima pa to tudi kak cisto drug vzrok, o tem lahko bolje sodis sama.

Impulza, da bi se borila, ti se ni uspelo potlaciti, kar je v redu. Vsaj bleknes kaksno grdobijo, ali pa se zaradi tega zjoces. To je po mojem celo pozitivno, dosti bolj, kot ce se skrijes pred zivljenjem in svetom.

Normalno ljudje, ce se nam zgodi, da nas kdo brezveze nadere ali sicer brez potrebe nastopi agresivno, reagiramo jezno (tisti pametnejsi od mene znajo to jezo preoblikovati v humor). Z jezo pokazemo, da njegov nastop ni bil niti najmanj primeren. V primeru, da je realna razlika v moci prevelika ali strah prevelik tisto jezo prav na debelo pogoltnemo in ta se potem nabira in zgoscuje in destilira v gnev.

Gnev pa je tako mocno custvo, da lahko izravna marsikatero razliko v moci, ce se enkrat kljub vsem barieram in pregradam uspe izraziti.

Ce ne bi slo z zavestnim trudom, bi lahko poskusila pobrskat, kdo ali kaj v tvojem (prejsnjem) okolju je tisti, zaradi katerega se bojis reagirati situaciji primerno. Mogoce se moras neposredno soociti z njim, mogoce bo dovolj ze simbolen obracun.

Pojma nimam. Lahko ti povem samo to, da ni slabih custev. Jeza in gnev nista slabi ali negativni ali crni custvi. Lahko sta samo neprimerni v posameznih situacijah. Lahko pa sta v drugi situaciji vec kot primerni, celo potrebni, da se prepreci ponavljanje nekaterih zate zelo skodljivih vzorcev.

lp bp

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Amstel on 24.06.2002 at 20:34:40


gape wrote on 24.06.2002 at 19:14:07:
:::devi je to napisala v:::
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1024777219;start=30#41 Predvidevam, da sem si takrat rekla, da nikoli ne bom agresivna.
Ima kdo kako idejo, kje naj zacnem to spreminjat?


Ma ni šmorn.

Moja rzumevanje je tako:
Med agresijo in jezo je zelo velika razlika. Se ti zdi, da si dovoliš biti jezna?
Agresivnost je stanje, v katerem problemov NE rešuješ. In prav se mi zdi, da si se ji odrekla.

Jeza ima drugačno energijo. In namen.

Vprašala si, če imamo mi kako idejo, kje bi lahko začela spreminjati?
Jah, to je bolšj, da ti to idejo dobiš.
Če bo izhajala iz nas ta ideja, ne bo iz tvoje dinamike, ampak naše.

Zato: Devi, kaj bi ti rada, namesto tega, kar pošneš, misliš, čutiš, sedaj? Kako želiš, da bi odreagirala, kaj si ob tem mislila o sebi?




Title: Re: nezmožnost agresije
Post by gape on 24.06.2002 at 21:53:22


wrote on 24.06.2002 at 20:34:22:
A bi tole preimenovali v beg pred agresivnostjo?

Lahko ti povem samo to, da ni slabih custev. Jeza in gnev nista slabi ali negativni ali crni custvi. Lahko sta samo neprimerni v posameznih situacijah. Lahko pa sta v drugi situaciji vec kot primerni, celo potrebni, da se prepreci ponavljanje nekaterih zate zelo skodljivih vzorcev.

to zadnje mi je zlo zanimivo, celo ušeč

z lahkoto preimenujemo thread

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Devi on 24.06.2002 at 22:56:45

hvala vam, res, da ste se lotili tega z mano.
ja, saj sem sposobna zagovarjat svoja stalisca in jih tudi imam, se tudi trudim, da jih jasno izrazam, vsaj upam. Problem nastane, ko zacutim nestrpnost na drugi strani, kopicenje custev, ki se mi zdi, da samo cakajo na izbruh, jasno na mene ;)
Da je to resnejsi problem vidim na tem, da srecujem tudi izven tega kroga ljudi, ki imajo iste navade...in so mocnejsi...se pravi se mi ponavlja.
Nisem sigurna da je resitev v tem, da sprostim ves gnev iz sebe. Moram povedat, da sem takrat ko se mi to zgodi  tolko na koncu kontrole in je lahko izbruh tak silen, da vse leti okoli mene, to pa ni neka stvar, ki bi jo bilo prijetno dozivet, zato pazim da do tega ne prihaja.
Nimam srednje meje. To je tisto, kar bi rada dosegla. Na nek uravnovesen nacin. Ki ocitno ne obstaja?
Obcutek krivde, ja, tudi to je prisotno. In je nesmiseln, ker cesa takega sama od sebe nikoli ne sprozim. In to me samo se bolj razjezi.  Vcasih lahko custva nevtraliziram s humorjem, se tudi potrudim, da jih, ampak to je spet tisto stalisce, zakaj bi jaz mirila, ce nisem sprozila tega?
Mislim, lahko je o tem govorit zdaj, saj se lahko tud hecamo na to temo. Ampak, ko bo prislo do podobne situacije, bom pa spet mrzla.
Hvala vam vseeno, za razmislek pa debato.
Ker me vse bolj moti, bom to tudi morala resit. Je pa to postopek, ki traja.
Ce bo koga zanimalo, lahko porocam, kako si krepim glas ;D

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by gape on 24.06.2002 at 23:14:18

družina praviš ...

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by bp on 25.06.2002 at 00:10:52

Devi,

Veliko uspeha pri resevanju, veseli me, da si se odlocila to situacijo resiti. Porocaj raje o tem, kako si to resevala, kako je sla komunikacija,  o uspehih (morda tudi o tezavah, ce bo treba),  ne o moci glasu.

Pa ne pozabit, da ne gre za tekmo v kricanju, ampak za toje zivljenje.

lp bp

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Andres on 25.06.2002 at 01:48:40

Devi!

Kot sem lahko razbral gre za druzinski stran s strani partnerja, tasce, ali nekoga pac s katerim delis streho nad glavo. Upam da se ne motim.
Ves, mnogo nas, med rugim tudi posamezniki na forumu imamo "rafalno" preteklost.  
Primerjame moje rafale, rafale, ki sem jih dozivel s strani bivse zene in potem  tebe oziroma tvojo prosnjo za pomoc.
Po moje si moras pomagati sama, mi ti lahko svetujemo, ti pa potem izluscis najboljse orodje za "rafalno projekcijo". Samo podatki so malo pomankljivi, da bi lahko kdorkoli tu med nami dodobra dal kakrsen koli odgovor.  Vsi lahko recemo tako in tako, samo nekateri pa si lahko predstavljajo kaksen je rafalisticen odraz druzine.  Grozen.

Andres

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Devi on 25.06.2002 at 19:03:53

Mislim, da zdaj nekaj casa ne bom vec pisala, bom poskusala bolj resevat.
In tole je tud najdlje ko lahko prenesem da ostaja tole odprto ;)

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Amstel on 25.06.2002 at 19:27:13


Devi wrote on 25.06.2002 at 19:03:53:
Ko hocem uveljavit svojo osebnost, ko zelim imet del svojega zivljenja za sebe.

Mislim, da zdaj nekaj casa ne bom vec pisala, bom poskusala bolj resevat.


Devi!
Bravo. Ravnokar si uveljavila svojo osebnost. Postavila si mejo.


Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Devi on 27.06.2002 at 08:12:27

Sem se prebila skozi. Kaki dnevi tole, res hudi  ;D
Potem pa stopis samo korak stran, pa vidis vse v novi luci in ti naenkrat ni vec jasno, kako ti je lahko taka stvar dala par let razmisljanja.
Moram Robiju povedat, da je imel popolnoma prav.
Stvar je bila v sprejemanju odgovornosti, krivde in ljubezni do sebe.
Treba bit svoj clovek in se na svoje noge postavit.
V bistvu cist preprosto, ko enkrat vidis.

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Miska on 27.06.2002 at 09:13:51

Devi,
dovoli mi povedati še moje mnenje, ki seveda izhaja iz vzorcev preteklosti, po moje tako ali tako večina vsega, kar smo, dokler se ne soočimo s tem in tega presežemo, izhaja ravno iz tega.

Tole, kar si napisala:

Devi wrote on 24.06.2002 at 11:20:40:
V nekem obdobju sem zivela v precej agresivnem okolju in nekaj te agresije je padlo tudi na mene. Nekako nisem nasla nacina, da tega ne sprejmem in da se postavim nazaj. Predvidevam, da sem si takrat rekla, da nikoli ne bom agresivna.

To obdobje se verjetno nanaša na tvoje otroštvo. Ali je bil oče tak, ali mama. Ponavadi so očetje tisti, ki so agresivni, ni pa seveda to nujno. Kakorkoli, mala punčka nikoli ni mogla izraziti svojega mnenja, ker jo je vedno dobila po »buči«, zato se je raje umaknila. In verjetno je malo punčko to bolelo, ker je to doživljala s strani ljubljene osebe, zato pa tudi nisi našla načina, kako se postaviti nazaj. In to je ostalo v tvoji podzavesti tudi danes, kar si povedala s temle:


Devi wrote on 24.06.2002 at 22:56:45:
ja, saj sem sposobna zagovarjat svoja stalisca in jih tudi imam, se tudi trudim, da jih jasno izrazam, vsaj upam. Problem nastane, ko zacutim nestrpnost na drugi strani, kopicenje custev, ki se mi zdi, da samo cakajo na izbruh, jasno na mene ;)

Ker takrat vstane iz tvoje podzavesti mala punčka in ti reče: ja, spet bo bolelo. Tako, kot je bolelo takrat, ko sem bila majhna. Ker me oče/mama nista objela in pokazala svoje ljubezni, ampak sta odreagirala agresivno. In mala punčka v tebi doseže, da odreagiraš tako, kot si odreagirala takrat. Da torej ne najdeš načina, kako odreagirati.

Kako naprej? Hja, meni se obnese tako, da se vsakega trenutka poskusim čimbolj zavedeti. Konkretno? Glej, če se ti danes zgodi, da se znajdeš v takem trenutku, ga moraš najprej prepoznati. V tistem trenutku, ne potem, ko je trenutek že mimo in razmišljaš o njem, kako se spet nisi uspela postaviti zase. Prepoznati je treba trenutek takrat, ko se dogaja.

Druga stvar, ki jo moraš vedeti je to, kako pa želiš odreagirati. Ali se odločiš, da boš na agresijo odreagirala z agresijo, kar po mojem mnenju ni dobro. Saj veš – kakor deluješ, tako se ti vrača, lahko pa izbereš drug način reagiranja, jaz bi se recimo odločila za to, da svoje mnenje mirno, ampak z odločnim glasom povem nazaj.

In zdaj pride akcija. Pride tak trenutek in ti ga prepoznaš. Takrat si rečeš: hej, Devi. To je tisti trenutek. Tisti trenutek, ki sem ga doživljala takrat, ko sem bila majhna punčka. Ampak tisto je preteklost in če je bolelo v preteklosti, ni nujno, da boli tudi sedaj. Ne stoji pred menoj oče/mama ali tisti pač, od katerega si doživljala agresijo v preteklost, ampak stoji pred menoj nekdo drug, ki je sicer agresiven, ni pa to potrebno povezati z bolečino, ki jo je doživljala mala punčka. In takrat zavestno odreagiraš tako, kot si si zamislila danes.

In mislim, da je bil bp tisti, ki je rekel, da bo treba poskusiti enkrat, pa drugič, pa tretjič, pa stotič, če bo potrebno. Ampak bolj, ko boš vztrajala, več napak, ko boš naredila – slej ko prej ti bo to prišlo v podzavest in potem ti bo ne treba več misliti. Tako boš odreagirala podzavestno. In presegla vzorec preteklosti.

Ne vem. Takole je moje mnenje in tako delam jaz. In sem uspešna. Včasih. Pa spet falim, pa mi spet uspe. Ampak na napakah se učimo in jih je treba sprejeti. Veš, da je pot. In veš, da je cilj.

Je pa tole spet samo moje mnenje. In prav lahko, da se motim.

Srečno, Devi!
M.

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Devi on 27.06.2002 at 09:43:32

Hvala, Miska za tole razmisljanje.
Sem pa vidla, da pri meni sploh ni slo tolko za agresijo, agresija je bila samo vmesni pojav. V bistvu je slo za custveno izsiljevanje. V smislu> ti si kriva, da se derem na tebe, ker nisi taka, kot bi mogla bit, da bi te lahko imela rada. Imet pricakovanja do nekoga, ga zelet po svoji podobi ustvarit. In potem potreba po ljubezni ko si se mali in reakcija ki se razsiri na vse, ko vec ne ves, kje je bil osnovni vzrok. Si ne upat bit kar si in obenem ne mores bit nekaj kar nisi, skozi v tem menjavanju kaj bi rajsi in kaj je boljse, oz kaj je bolj varno.

Zdaj ko sem se tolko izpletla ven, nisem vec jezna. V bistvu sem prav hvalezna za to izkusnjo. Bom pa hudo jezna postala, ko bom zacutila, da si nekdo spet zeli me spreminjat v nekaj, kar se njemu zdi, da bi mu na meni bolj pasalo ;)
Uh, kak bo pokalo  ;D

Takrat se bo tudi lahko tudi preizkusilo, kolko imam prav in kolko sem res naredila.

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by LittleStar on 27.06.2002 at 09:48:07

Zadnjič sem gledala eno super dobro dokumentarno oddajo o eni mali punčki, ki se je rodila v divjini (Afriki) dvema Evropejcema, ki sta predana raziskovalnemu delu - preučevanju živih bitij na tem kontinentu, fotografiranju. Tam živijo, in skoraj nisem mogla verjeti, kako se je tamala prilagodila okolju - prijatelj je z vsemi živalmi - dobesedno, z bušmani, z ostalimi plemeni... Vse sprejema totalno naravno, s spoštovanjem, kot da je njihova. Približa se tudi tigru, in ostalim divjim mačkam, se z njimi igra - njena obrazložitev na ta 'čudež' pa je bila nekako tako: "oni vedo, da se bom borila, ampak se nočem" - to je njen namen in oni ga čutijo. Je kdo gledal?





Title: Re: nezmožnost agresije
Post by Robi on 27.06.2002 at 13:05:54


Quote:
Zdaj ko sem se tolko izpletla ven, nisem vec jezna. V bistvu sem prav hvalezna za to izkusnjo. Bom pa hudo jezna postala, ko bom zacutila, da si nekdo spet zeli me spreminjat v nekaj, kar se njemu zdi, da bi mu na meni bolj pasalo  
Uh, kak bo pokalo  


Tako je, Devi. Samo odločno po svoji poti naprej.
Ne pusti se, da te družba in njihovi egoti spet zmanipulirajo.

Treba je biti odločen in vztrajen, zato tudi jaz nikoli ne popuščam. ;)




Title: Re: agresija
Post by Amstel on 27.06.2002 at 16:02:31

Yess... z občutenjem jeze imaš osnovo, da postaviš mejo in rešuješ problem. Saj jeza ti govori samo to, da nekdo vdira v to, kar si.
Z agresijo pa.... hehe, če si predstavljaš veverico, ki teče v svojem kolesu... drvi, drvi, ampak, kaj , ko v PRAZNO.  ;D

Title: Re: agresija
Post by Devi on 28.06.2002 at 17:36:47

Se vedno ne locim dobro jeze in agresije

opazam da je agresija ponavadi vzrok, jeza pa je posledica, a ne?
agresija je napad
jeza je obramba

ali kaj?

Title: Re: agresija
Post by Amstel on 28.06.2002 at 17:43:03

Jeza je čustvo. Kot ga jaz raumem, mi pove kdaj počnem nekaj proti sebi ali pa kdo drug počne nekaj, kar ni skladno z mano.

Jeza = (lahko) konstruktivna, do tam, ko postane bes, agresija.
Agresija je po mojem vedenjski vzorec, ki vsebuje "histeričen" bes, ki ni usmerjen več k reševanju težav oz. k zavedanju, da sebe puščamo na cedilu in se ne potegnemo zase.
Agresija je napad drugega (no, tudi samoagresija obstaja), ker ga želimo kontrolirati ali/in ustrahovati.

Aja, pa kdor je besen in agresiven bo verejtno:
1. Verjel, da nima kontrole nad tem, ker je preveč intenzivno
2. Čaka, da se mu jeza toliko nabere, da se potem lahko nekontrolirano puca nad drugimi
3. Rekel, da je to v družini, da je zato nemočen pred njo....

Title: Re: agresija
Post by Miska on 28.06.2002 at 18:00:47

Devi, zmeda tudi v moji glavi:

SSKJ:
Jéza: močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje
Agresíja: vdor vojaških sil ene države v drugo

Postanem zmedena,kako le agresija nima nobene veze z mano in čustvi, občutki ali kakorkoli naj že rečem temu? Grem pogledat v leksikon:
Agresija: neizzvan napad; napadalna vojna.
Agresiven: napadalen, bojevit, nestrpen

Po temle torej lahko zaključim, da je jeza tista, ki povzroči agresijo?

M.

Title: Re: agresija
Post by Devi on 28.06.2002 at 18:09:50

4. Verjel, da ima vse pravice do prepucavanja, ker si mu itak nekaj dolzen. in ker se tebi tudi to zdi, ne odgovoris nazaj z jezo, pac pa si mislis, saj ne bo vedno tako. Hkrati pa ves, da v trenutku ko bodo racuni cisti, taisti tudi pomislil vec ne bo, da bi te se kdaj uporabil za pucanje, ker se lahko zanj slabo konca. Eni pac znajo izkoristit prave trenutke, a ne?
In kam v take okoliscine jezo vtaknit? Jezit se na sebe, ker si si dovolil, da do tega sploh pride.

Hvala, Amstel.


Title: Re: agresija
Post by Devi on 28.06.2002 at 18:15:45


Miska wrote on 28.06.2002 at 18:00:47:
Jéza: močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje
Agresiven: napadalen, bojevit, nestrpen
Po temle torej lahko zaključim, da je jeza tista, ki povzroči agresijo?


In obratno.
Ce prav razumem, je eno obicajno upraviceno in drugo obicajno ne ali pa presega opravicila.

Title: Re: agresija
Post by bp on 28.06.2002 at 18:43:19

Jeza je tisti rdeči osmerokotni znak stop s katerim naj bi nekomu odločno pomahal pred nosom.

bp

P.S. Pri temupaš da nisi naletel na koga, ki mu je to tako, kot da si biku pomahal z rdečo cunjo pred očmi.

Title: Re: agresija
Post by Miska on 28.06.2002 at 19:01:25


wrote on 28.06.2002 at 18:43:19:
Pri temupaš da nisi naletel na koga, ki mu je to tako, kot da si biku pomahal z rdečo cunjo pred očmi.

Hehe - a potem pa nastopi agresija?

M.

Title: Re: agresija
Post by John_Doe on 01.07.2002 at 11:32:34

No, bom pa se jest neki prdodal.
Vse prevec pozabljamo, da je vcasih lazje napisati svoj problem mnozici neznancev, kot ga pa predstaviti doticni osebi, ki nam pac ta problem povzroca.

Govorimo o agresiji. Zame pravijo da sem agresiven, ker vcasih ne glede na zrtve rinem z glavo skozi zid do zastavljenega cilja. Ali je to agresivnost ali zgolj trma? Po mojem je vse skupaj povezano. Jezo naj bi naceloma tudi enacili z agresijo in do sedaj se je pokazalo, da je najboljsa metoda za "sesuvanje" ta, da je treba jezo najprej nacrpati in jo nato izbruhniti v vsej sili.

Podam primer?
Recimo se nekdo obregne vame s kako pripombo in mi na dolgo in siroko zacne razlagati, kaksen idiot sem. Ves cas ga mirno poslusam, crpam njegovo jezno energhijo in jo pakiram v izstrelitveno cev. ponavadi so taki izbruhi casovno srendje dolgi in ravno dovolj casa je, da pripravim obliko izbruha. Ko "sogovornik" ves izcrpan konca svoja jajcanja ga zbombardiram na dva nacina. Prvi, ki je milejse oblike je ta, da se v dveh minutah zderem nanj in ga posljem tja, kamor spada z argumentiranim razlogom, seveda in ponavadi mi uspe "sogovorniku" zapreti usta. Drug malce bolj zoprn nacin pa je, ko govorim kot dez, cisto potihem in letijo ven stvari, ko se se peklenscki krizajo.

Zakaj pisem to o sebi?
Zato, ker lahko komu tudi pomaga. Vcasih sem se tudi jokal, rotil, prosil, moledoval in skusal s ponizno glavo stvar urediti. Danes? Tezka bo. Se posebej, ce sem napaden po krivici.
Na sreco sem se odvadil uslociti hrbet in ponizno sprejemati udarce. Nekako bolje shajam skozi zivljenje, ce popizdim in "sogovornika" sesujem do fundamenta.
Sranje nastane le, ko se najdeva dva taka, ki imava iste poglede na stresanje jeze.. :) Takrat se pa tud nebo para...   ;D

Ne vem Devi... Ce je problem v tem, da se je treba vcasih postaviti po robu, bos to morala zal razcistiti sama s sabo in sem ter tja povzdigniti glas in tudi vztrajati na tej frekvenci. Djaba ti je, ce popizdis, cez 5 minut pa te sogovornik s tolazecim glasom obrne sebi v prid. Ma zajeban je to, sej vem...

Ce bo kak konkreten primer, le napisi. Ga bomo mal analiziral, pokomentiral in ni hudic, da vec buc, vec ve in najdemo kak izhodek, ane? Se ostali strinjate, ane? No fajn. :)

Title: Re: nezmožnost agresije
Post by ARS on 29.12.2002 at 22:49:02


Me zanima, kakšna je kaj tvoja nova, polletna "praksa", Devi, glede izpostavljene teme in replik?

:)
ARS

Title: Re: agresija
Post by Devi on 31.12.2002 at 12:43:06

Hvala za pozornost, ARS :)

A kako mi gre?
Ni mi še prebilo, še do zdaj ne...uspešno se sicer zdaj soočam z marsičem, a čemer se dolgo nisem mogla, ne glede na fizično paniko, ki me še vedno zagrabi, ko to počnem.
Na jezo ali agresijo pa še vedno fizično reagiram in se te reakcije ne znam rešit, saj se je mogoče ne da rešit ne na čustven ne na mentalni način. Mogoče bi mi pomagalo, če bi se kdaj stepla pa na tak način eno zavest o telesni neogroženosti in lastni moči dobila, kdo ve ;D ;D

Title: Re: agresija
Post by ARS on 01.01.2003 at 06:37:23


Devi wrote on 31.12.2002 at 12:43:06:
Mogoče bi mi pomagalo, če bi se kdaj stepla pa na tak način eno zavest o telesni neogroženosti in lastni moči dobila, kdo ve ;D ;D

;)  Opla, a čmo nameravat, da raje boksarsko vrečo in ustrezne rokavice v 2003 dobiš?   ;D

:-*
ARS

Title: Re: agresija
Post by Devi on 02.01.2003 at 00:13:20

Rabla bi pol še enga, ki bi me v take situacije postavljal, da to na plano pride....se kdo javi ;)....?  ;D

Title: Re: agresija
Post by ARS on 02.01.2003 at 06:27:24


Ma, s si nisi zadost?

;D
ARS

Title: Re: agresija
Post by Devi on 02.01.2003 at 17:11:44

Do zdaj sem si bla tud sama kar zadost, ja ;D

....sam človk nikol ne ve...;)

Title: Re: agresija
Post by Devi on 25.04.2003 at 13:00:40

Se jezim na polno te dneve... nisem niti vedla, da je tolko jeze v meni...
hvala vsem, ki ste mi dali priložnost, da lahko to iz sebe izrazim :-*

pa ne bit preveč jezni name, ker se še ne znam preveč dobro kontrolirat ::)

Title: Re: agresija
Post by himynameis on 25.04.2003 at 13:23:09


Devi wrote on 25.04.2003 at 13:00:40:
Se jezim na polno te dneve... nisem niti vedla, da je tolko jeze v meni...

Sej sm jest. :P ;)

Title: Re: agresija
Post by Devi on 25.04.2003 at 14:24:50

Nisi mogel, da ne bi, a.... ;D?

sej vem, sej vem :P

Title: Re: agresija
Post by Marjana on 25.04.2003 at 14:35:39

Devi, sej veš da mam jaz doma trampolin, če moraš kaj ven skurit. ;D Se mi zdi da bo danes kar precej v uporabi takaltak.  ::)  :P

Title: Re: agresija
Post by Devi on 25.04.2003 at 14:46:15


m wrote on 25.04.2003 at 14:35:39:
Devi, sej veš da mam jaz doma trampolin, če moraš kaj ven skurit. ;D Se mi zdi da bo danes kar precej v uporabi takaltak.  ::)  :P

hahaha LOL ;D
hvala, da si pripravljena vseeno delit eno tolk nujno potrebno orodje še s kom :-*
Imam pa danes tak jogo, in če bo sreča mila, se mogoče naslednje tri dni niti do tipkovnice ne bom mogla privlečt, da bi se še naprej usajala :P ;D

Title: Re: agresija
Post by LittleStar on 21.08.2003 at 09:44:42

Razmišljam o eni plati problema nezmožnosti agresije. Zdi se mi, da je zanikanje lastne moči oz. polaganje le-te raje v nekaj drugega (ja... tudi na Boga se izgovarjamo...). Zdi se mi, da je to problem identitete in osebnosti. Ker na drugi strani to ne pomeni, da ne poznamo lastne avtentične moči. Če smo iskreni do sebe, lahko ugotovimo zakaj si preveč dopuščamo. Odkrito se moramo to povprašat in bomo dobili odgovor. Kaj delamo takšnega, da nas navidez naredi šibkejše od drugih? Zakaj se sploh primerjamo z drugimi? Zakaj te vrednosti, ki jo dajemo nekomu, ne damo sebi? Zakaj se bojimo biti kot smo? Ker bomo izpadli tako, kot ne želimo, da izpademo? Živalsko? Ker zaupamo v razum? V srce? Za kakšno ceno? Mogoče mislimo, da smo pametnejši, bolj poduhovljeni in se obnašamo pokroviteljsko? Bomo čakali, da bo šlo za golo preživetje?

Zakaj mislimo, da bomo lahko romali brez svoje sence?
Odpuščajmo vsem vse. Odpustimo sebi. Ne bojmo se prevzeti odgovornosti zase in biti svobodni, kot smo.
:-/



Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.