kaj je zdej .....je upepeljen al je še ceu?

plp

brus-li

BRUS-LI wrote on 12.06.2002 at 15:51:35:


Brus li. Malo vec spostovanja do nas ljudi prosim.

Andres

Quote:


Ti pa verjetno se nikol nisi imel niti najmanjsih predstav kako je to, ce te Socialna jebe, pa se baba zraven.

Andres

Hotel sem povedati to, da na tak način, kot bi on rad rešil probleme, to ni možno.

To zame ni ustvarjalen način reševanja problemov.

Andres!

Samo predstavljam si lahko, kako zelo težko bi bilo to tudi zate, pa zame, pa verjetno za kogarkoli, ki bi se znašel v podobni situaciji. Ko si želiš biti z otrokom, ko mu želiš dati svojo ljubezen, ko mu želiš dati vse, kar znaš in premoreš…

In verjamem, da človek poskusi prav vse, kar zmore in kar mu je na razpolago. Pa vendarle – ni nekje kljub vsemu neka meja? Kdaj se človek ustavi in iz situacije, ki je v danem trenutku ne more spremeniti, potegne tisto, kar je najboljše? In če mu je v tem primeru otrok tako zelo pri srcu, poskuša obrniti dogajanje v smer, ki bo tudi otroku prinesla več sreče? Zadovoljstva?

Se ti ne zdi, da s tem, ko bi naredil nekaj slabega materi, nekaj slabega sebi ali nekaj slabega pristojnim državnim organom popolnoma nič ne narediš v imenu ljubezni za svojega otroka? Se ti ne zdi, da bi se moral človek v tem trenutku ustaviti in se vprašati, kaj bo pravzaprav njegovo dejanje prineslo otroku? Tistemu, v imenu katerega bi slabo dejanje tudi storil? Kaj bo imel otrok od tega? Vedenje, da je njegov oče zmogel pogum, da je na ta način pokazal državi svoje nestrinjanje z njenimi zakoni? Se ti ne zdi, da bi otrok bolj cenil očeta, če bi ta kljub vsemu ostal in se boril naprej za njegovo ljubezen? Izkazal svojo moč s tem, da sprejme dani trenutek takšen, kakršen je, ve, ga ne more spremeniti, vendar pa svoja bodoča dejanja usmeri v to, kar mu očitno pomeni največ? Otrokova ljubezen?

Ne vem. Vendar mislim, da to dejanje, ki se danes ni zgodilo in za katerega upam, da bo Šubic zmogel toliko neke druge moči v sebi in ga ne bo uresničil niti v petek, nima nobene pozitivne posledice. Največ bo zgubil mali Jurij, saj bo izgubil svojega očeta. Izgubil bo Šubic sam, saj bo izgubil možnost, da bi kdaj lahko dal svojo ljubezen otroku. In konec koncev – izgubili bomo mi vsi. Kajti ne verjamem, da bi se država na račun tega dejanja kaj bolj ozavestila in dala očetom večje možnosti… Pa je to že druga zgodba…

Lep večer ti želim,
M.

Tale Šubič ni nič drugega, kot popoln sebičnež.

Comp
te razumem, da je to zate nespremenljivo, sam v situacijah, kjer se sam ne bi rad nikoli znajdel, pač poskusim namesto obsojanja raje sočustvovat in se zato vprašam, kako bi mi bilo, če bi bil jest Šubic, če bi bil jest v njego koži...in a veš kako bi bilo? Popolnoma enako, ker če bi jest bil v njegovi koži, bi bil on in bi delal točno to kar  on dela... in to je njegova resnica... Seveda je najlažje obsoditi tako dejanje na sebično... ampak v tem primeru jest vidim to kot nepremagljivo željo (mogoče celo ljubezen) očeta, da vidi svojega sina in za to je pripravljen tudi umreti... Ideal, ki pa valjda nima trdne podlage, saj celotna okolica okoli Šubica ne podpira tega...
Če mene vprašaš bi se lahko tale Šubic pač sprijaznil z usodo, ki je več kot očitna... pa se ni... in ta pogum, voljo, upor, pač spoštujem, ker to po mojem je težja pot...