Tudi jaz sem danes tole dobila na  mail:

»Otroci imajo pravico izraziti svoje mnenje«

Se spomnite gornjega "refrena", ki ga je v zimskih  mesecih vrtela Nacionalka? Lahko bi rekli: "As seen on  TV!"
Ta refrenček ima napako - manjka mu tisto bistveno:  "... odrasli pa so ga dolžni sprejeti in  spoštovati!"

Kako je s tem v Sloveniji, vemo bolj ali manj vsi,  čeprav si nočemo priznati: V Sloveniji so pravice  otrok v resnici samo še na TV.

Poklical nas je Marko Šubic, iniciator našega društva  (društvo Forum PODOS), nesojeni očka Jurija in obraz, znan s TV -  "As seen ot TV!"
Suhoparno nam je sporočil, da mu je po desetih letih  jalovega protibirokratskega boja za pravico Jurija do očeta vsega dovolj. Ker je  ciničnost države pri upoštevanju psiholoških pravic Jurija dosegla najnižjo  točko človeške tolerance, je sklenil zgodbi Šubic narediti primeren konec: Pred  očmi vsega sveta se bo spremenil v baklo smrti...
... pred Centrom za socialno delo Ljubljana Vič,  na Tržaški 2 se bo polil z bencinom in - zažgal.
Svoje dramatično dejanje je napovedal, pravi,  zato, ker ga nihče ne more ustaviti in ker bodo ljudje le na takšen način - "As  seen on TV!" - dojeli grozljive razsežnosti načrtnega uradniško  psihološkega uničevanja slovenskih otrok in njihovih očetov. Zažgal se bo  12.6.2002 ob 13.45. Pred tem bo svetu predstavil resnico o upoštevanju pravic  otrok pri nas.

Marka poznam in vem, kaj sledi. Poizkusil sem ga  prepričati in poizkusili so drugi. Neuspešno. Marko se je odločil zavrteti svet  v drugo smer. Z dejanjem, ki presega zmožnosti človeške predstave o stiski, ki  jo doživlja tisti, ki bi za svojega otroka naredil resnično vse, pa ne sme in ne  more - zgolj zaradi gnile in pokvarjene uradniške  falange ...

Po Šubicu bo vse drugače! Napovedujemo totalitarno  vojno vsem uradniškim zlorabljevalcem slovenskih otrok! Za dokončno osvoboditev  naših otrok izpod birokratskega jarma, ki duši in ubija ves slovenski narod!  Slovenci smo po zaslugi tega jarma na tretjem mestu na svetu po samomorih med  otroci! Dokončno dovolj imamo teh žalostnih lestvic!

Središče našega boja bo informiranje javnosti o  svinjarijah, ki jih našim otrokom počno: sodniki (ice), socialni delavci (ke),  klinični psihologi (nje), uradniki (ce) na ministrstvih...  

Informacijsko središče našega boja nastaja na  naslovu http://podos.fingerprints.si  

Stojan Jež, predsednik društva

stari pizdarija.......

Človek se je odločil, kot se pač je, na osnovi nekih razlogov, ampak a je on in kdorkoli drug pomislil, kako bo to zaznamovalo otroka, za celo življenje?

Ne poznam primera natančno, ampak prva misel, ki se mi utrne je, ali je lahko otrok orodje za uveljavljanje človekovega ega, ali lahko otroka tako zlorabimo? Ne govorim konkretno, ampak splošno.

Gape, mislim, da je ta tvoja izjava pogumna.
gape wrote on 12.06.2002 at 11:00:47:

In še nekaj podvprašanj se mi pojavi tukaj:

Miska wrote on 12.06.2002 at 07:35:27:


Desetletni boj, je bil, ker je pobegnil iz Slovenije?? Ne vem če to predstavlja 10 let. Nočem sodit, toda izbrani način presega okvire normalnega razumevanja.

In pravijo da po samo-zažigu bo vse drugače, zakaj že sedaj ni? Zakaj že sedaj ne propagirajo z večjim pompom vsega?
Ne vem?

Morda sem dolzen se eno pojasnilo. Socialna sluzba v Ljubljani je prevzel Subicev primer.  Ker se je cela stvar vlekla tako dolgo,  je Drzavni zbor zahteval  pojasnila okrog tega primera.  
Na odgovor Socialne, da oni nimajo v obravnavi Subcievega primera se je slednjemu odtrgalo in tako je prislo do danasnjega dne, tega trenutka, ko se Subic poliva z bencinom.  Ura je  13:06..
UPAM, DA SO USPELI PREPRICATI

Andres