Gape,
zakaj daješ tak pomen temu, kaj mora vsak v tem življenju še narest ?
Vse kar lahko rečem je le to, naj se prepusti kar pa še ne pomeni, naj se vda ... naj naredi tisto, kar čuti da lahko ... če je to pisanje knjige, potem naj piše ... !

...pa še ena modrost, ki meni včasih kaže pot :

Vesoljna modrost, prosim te za moč,
da bi zmogla spremeniti tisto, kar je v moji moči spremeniti,
daj mi milost, da sprejmem tisto, kar ni v moji moči spremeniti,
in daj mi modrost, da ločim prvo od drugega.

Ravno vceraj sem prebrala knjigo Louise Hay 'Zivljenje je tvoje' in ker to ni nakljucje moram napisat. Cisto na koncu knjige na nekaj straneh pove svojo življenjsko zgodbo. Piše: (po tem, ko je svoje življenje že precej spravila v red!)

"Potem so nekega dne ugotovili, da imam raka.
...
Zaradi svojega dela s strankami sem vedela, da zdravljenje z mislimi učinkuje, in ponujala se mi je čudovita priložnost, da si to dokažem. Navsezadnje sem sama napisala knjigo o miselnih vzorcih in vedela sem, da je rak bolezen, nastala iz globoke zamere, ki jo v sebi nosimo dolgo časa, dokler nam ne začne dobesedno razjedati telesa. Raka sem dobila, ker nisem hotela raztopiti vse jeze in zamere na ljudi iz mojega otroštva.
...
Na operacijo nisem šla. S pomočjo vsega mentalnega in telesnega očiščevanja mi je šest mesecev po postavitvi prve diagnoze uspelo zdravnike prepričati, kar sem sama že vedela -  da ni v meni niti sledu o raku več! Na lastnih izkušnjah sem spoznala, da BOLEZEN LAHKO OZDRAVIMO, ČE SMO VOLJNI SPREMENITI SVOJE RAZMIŠLJANJE, PREPRIČANJE IN ODZIVANJE!"

Seveda je tekst daljši, predolg da bi vsega prepisala. In sliši se preprosto, čeprav sem prepričana, da za človeka v taki situaciji ni niti malo preprosto. Vmes govori o čiščenju miselnih vzorcev, o imeti se rad, o osvobojevanju od zamer in obtoževanja, o čiščenju telesa.

Na splošno je to ena najboljših knjig s tega področja, kar sem jih prebrala.

a veš, saj Luisa ni edina, ki je zbolela potem, ko si je za silo spravila v red življenje. Tudi pri nas poznam take primere. Pravijo, sedaj, ko bi nam bilo lahko lepo, je pa  prišla bolezen. Mislim, da sem enkrat brala pri Anni Brennan, da lahko v enem zemeljskem življenju opravimo več nalog (eno za drugo), da se nam ni potrebno ponovno rojevati. Da ni potrebno po dokončani nalogi umreti in nato zopet preživljati težkih prvih let življenja, ki so (ponavadi) samo predpriprava za glavno igro. Enostavno ljudje začutijo močno notranjo potrebo po  popolnoma spremenjenem  življenju iz enega ali drugega vzroka (ona v ameriških pogojih opisuje selitev z enega konca Amerike na drugega, druga služba, partnerji...), pa šibaš dalje z novo nalogo.

ana wrote on 05.06.2002 at 15:03:10:


to je ze v knjigi poudarjeno  

Smrti...

Vsepovsod na svetu čutim tebe, tvojo energijo, ki daje življenje s tem da ga vzame. Strah pred teboj je neutemeljen, dejanje sebičnosti, zanikanje lastnega obstoja. Občudujem tvoje delo, kako vzameš zguban, star obraz ter ga preobraziš v otroški nasmeh. Izpolniš prav vsako željo, se nikoli ne utrudiš. Zakaj nisi predmet spoštovanja? Saj si vendar temelj vseh religij, univerzalna resnica, odrešitev ljudstva. Ti vedno kažeš pravo pot, kakor zvezda oddajaš svetlobo. Temna zavesa te ločuje od mojega ljudstva, uničil jo bom! Predstavil te bom vsem bom pokazal tvojo dobroto, tvoj sijaj. Vem, izpadel bom nor, nihče mi ne bo verjel. Skupaj jih bova zbudila iz dremeža bogov. Tvoja moč je nedolžna, je upanje sveta, edina iskra resnice. Iz boga narediš črva, razbiješ iluzijo veličine, nežen je tvoj dotik. Ob tebi se počutim tako nemočnega, a hkrati enakovrednega. Sanjajva skupaj.

...

Smrt, je, tako kot je lepo napisal Castaneda, zaveznik. Je edina, ki človeka postavi pred zid, pred odločitev, da se spremeni. Govorim o smrti, medtem, ko je v nas gon po življenju.
Je edina, ki na nas deluje streznilno v hipu.
Velikokrat pomislim, da si kdo prikliče kako hudo bolezen, zato, da občuti smrt in se takrat prisili, da se spremeni.

Kaj če raj ustanovimo Društvo ljubiteljev smrti - Erich Fromm?

plp

brus-li

Ka smo glih pri tej tematiki, bi predlagal še jest dve izredni knjigi, ki govorita o smrti.

Hja, spet bom proti-Oshovce mal zdrmal, toda njegova knjiga SMRT - VELIKA IZMIŠLOTINA je ena temeljnih, ki opisuje, govori o odnosu, dojemanju, sprejemanju, razumevanju smrti. Razmeroma kratka knjigica, bi reku, kot sirup, čisti ekstrakt.

No druga ravno tako odlična knjiga je KOLO ŽIVLJENJA, avtorice Elisabeth Kubler Ross (švicarke), ki opisuje svoje življenjsko poslanstvo pomagati ljudem, kako se skozi celotno svoje življenje giblje in srečuje z ljudmi ki rabijo pomoč in tudi s takimi ki jo dajejo. Zelo zanimivo branje.