Katarina
3
 
Offline

Unikat-to si!
Posts: 136
|
Strinjam se z Mind,Shadow...
Vem,da vsak človek potrebuje oporo,kakšen potisk naprej...predvsem takrat,ko se mu zdi,da je sam ostal popolnoma brez moči.
A verjemi,da ima res največji efekt pomoč samega sebe. Vem,ker se je meni nekaj let dogajalo podobno,no..vsaj mislim,da se pogovarjava o podobnih občutkih...
Sama sem imela navado,da sem se v kritično odločilnem momentu namesto k sebi,obrnila k nekomu drugemu.Seveda..izbrala sem najlažji način.Boleče stvari prelagati na nekoga drugega ali zanje njega celo kriviti...ali druga skrajnost - sebi pripisati kredit njegovih zaslug. Ja,v vsem tem sem bila zelo domača.
Potem prelomnica. Počilo je kot že tolikokrat poprej,a vseeno drugače...Lahko bi obrnila telefon,a o bolečini,ki sem jo čutila prvič nisem hotela govorit.Na začetku mi je bila odveč lastna družba,zato mi tudi do druge ni bilo.
Začetek je bil blazno težak,kajti o sebi nisem vedela ničesar.Nisem znala ne doživljat,ne sprejemat...Grozno mi je priznat,a vse to je namesto mene opravil nekdo drug.Jaz sem samo posnemala...
Kar naenkrat je postalo toliko novega,najhujši pa je bil strah ob vsakem spoznanju posebej.predvsem ob tem,da sem bila odvisna od drugih,njihovih reakcij...
Počasi,res počasi sem se prepoznavala,čutila vse kar spremlja moje doživljanje bolečine,veselja,topline...Po prepoznavi vsakega čustva posebej,sem končno začela iskati zdravilo zanj.Res je...sprva so me neuspehi tolkli,hoteli so me prepričat,da ne zmorem.A rinila sem naprej,kajti vedela sem ,da na slabše ne morem. Prva zmaga rojeva enkratne občutke,rada bi Ti jih opisala,pa se mi zdi,da je vsaka beseda prešibka. Prav te zmage in občutki ob njih,pa me rinejo naprej.In vem,da nisem edina,ki čuti tako...
Za stvari,ki so me potisnile v ta kot bom vedno hvaležna. Poiskala sem se,pravzaprav to še vedno počnem. Nimam se vedno rada,a vseeno sem rada Katarina z vsemi + in - skupaj. Rada sem jaz,ne predstavljam si več bit nekdo drug.
Zato Shadow...ne prestraši se trenutnih neuspehov,tudi zmage pridejo. Verjemi,
Katarina
|