Problem zlorabe drog v zahodni civilizaciji je po mojem v  komerciali, saj je droga v naši kulturi postala najbolj odkrito komercialno profitabina roba: z minimalnim vložkom v proizvodnjo in distribucijo se lahko zadovoljujeje potencilano neomejeno povpraševanje, saj s povzročanjem odvisnosti sama sebi odpira nova in nova tržišča.

Podobno delujeta tudi legalna farmacevtska in kemična industrija skupaj z  industrijo prehrane in zabave, ampak tovrstna produkcija potrebuje vsaj bolj ali manj živega in do neke mere produktivnega človeka, zato ga ne sme eksploatirati do konca. Legalizacija droge je tako znotraj naše civilizacije po mojem možna le v zdravstveno-farmacevtskem smislu.  Me pa zanima, zakaj kampanje za legalizacijo droge ne prevzamejo velike farmacevtske družbe, saj njihovi lobiji praktično obvladujejo vse vlade. Morda zato, ker bi tako razgalile svojo profitno logiko, temelječo na ustvarjanju odvisnosti ki jo kljub njihovi lobistični moči vlade pred svojimi volilivci (še) ne bi mogle opravičiti? Ali niso zato akcije za legalizacijo npr. marihuane napeljavanje javnega mnenja na njihov mlin?

Ko oz. če bo v naši kulturi  droga legalizirana, bo nehla igrati vlogo indikatorja dekadentnosti  materialistično-profitne logike. Tedaj si jo bosta javno prilastila kapital in politika, nadzor nad drogo bo tako kot sedaj v nekaterih banana režimih postal nadzor nad ljudmi.  Skratka, jest nisem za legalizacijo droge v to civilizacijo, saj ta lahko pelje v huxlejevo vizijo krasnega novega sveta, kjer oblastniki  folk legalno pošiljajo na tripe z dnevnimi odmerki praškov, da bi jih laže krotili.

Jest se zato  osebno bolj nagibam k ustvarjanju alternativne  kulture za uživanje droge ali vsaj za toleranco do ustvarjalcev te kulture  kot  za legalicaijo samo. Tudi zaradi tega  se uživalci drog po moje od hippijevskega gibanja naprej deklarirajo kot  urbano pleme, ki samo skuša vzpostavljati svojo kulturo, ki vključuje ali celo temelji na uživanju drog in  ki vidi  v tem en globji osebni in družbeni  pomen.

Skratka, odkrito dvomim, da je civilizacija na današnji stopnji razvoja sposobna kot celota integrirati drogo v svojo kulturo, tako kot je do neke mere sprejela npr. tobak in alkohol. Ravno nasprotno, poteka proces getoizacije kadilcev in rednih uživalcev alkohola. Kar je pa lahko po svoje dobro, saj jih bo morda ravno  to  prisililo v kultiviranje kajenja in pitja do take mere, da morda kakšno drugo civilizacijo na višji ravni zavesti s tovrstno dejavnostjo nekoč celo oplemenitijo.

Sem  za civilizacijsko toleranco do urbanih plemen, ki v svojo  kulturo vključujejo tudi uživanje omamnih substanc. Edino na ta način lahko naša civilizacija prispeva k enemu samočiščevanju in si pušča odprte poti za morda večje kulturne premike. Vse ostalo je po mojem pot v še večjo dekadenco.      

Quote:


Po mojem bi si korporacije hitro pridobile kakšne licence pa koncesije, travine viskotehnološke derivate  pa skušale kot rcnijo na recept talat, da bi še na ta način od folka posredno dnar vlekle.   Država bi ziher  najdla način, kako pridelavo čim bolj že zarad obdavčevanja nadzorovat. Za folk bi pa trava zgubila privlačnost kot kult, kot znak nekonformizma, kot znameneje plemenske pripadnosti. Me prav zanima, kolk folka bi se dlje časa v takih nadzorovanih pa komotnih  okoliščinah  še matral ganjo v lončkih pa na kakšnih neregistriranih vrtičkih vzgajat. Se ob tem se spomnin na starega fotra, ki je baje tobak med vojno sred gozda na eni jasi na skrivaj vzgajal.  Ampak takrat je bil tobak kult, bi se za cigareto pustil ubit, država pa je z dnarjem iz tobaka vojno vzdrževala. Tud danes bi na tej isti gmajni lahko jest al pa moj sin  v  tobak vzgajala, ampak koga briga? Travo morda, jutri pa tud nje tko kot danes tobaka ne več.

A me je zdej kaj  laže štekat, roggy.

pri dekriminalizaciji gre preprosto za ozaveščanje ... lahko da narod ni pripravljen, ampak, kdaj pa bo?
sicer pa, a je sploh važn a je narod pripravljen al ne ... važno je da smo mi pripravljeni, važno je da sem jaz pripravljen, zemljo itak uničujemo, zdej, ali po naši, ali po nenaši krivdi nima veze ... tko pač je. fact! zemlja vibrira kamor vibrira in tukaj smo, zdaj, lahko delamo kar hočemo ... in kaj delamo?
se ozaveščamo?

komerciala / napredek / globalizacija ... je itak problem, ampak ne zaradi ideje ampak zaradi izvedbe. in izvedba je taka kot je ... in kaj delamo?

nekako me moti da travo mečete v skupino drog, da jo mečete tja kjer je hors naprimer, da v bistvu uporabnike (ali zlorabnike) travce in horsa mečete v isti koš. ker to nismo isti ljudje.
ne morem razumet zakaj ko se pogovarjamo o Million Marijuana Maršu, vlečete za primer primere ki ne pašejo sem. a se pogovarjamo o dogodku ki bo na ulico zvlekel vse đankse slovenije?
nekaj jih bo ... ker se normalno pridružijo marginalcem s katerimi jih družba v bistvu enači in jim glih tko kot vsakemu kdaj pa kdaj zapaše dimček.
pa nočem rečt da so slabi, al pa da smo mi dobri, hočem samo poudarit da smo DRUGAČNI, in vsak je drgačen od drugega, ni dveh enakih na zemlji, smo zlo podobni, to lahko, enaki pač nismo.

farmacija se pač z nami ne more poistovetit, ker od travce pač NISI ODVISEN in jim to ni pogodu, ker trava ni droga ampak je RASTLINA MOČI. pa če to sprejmete ali ne. ona spremeni stanje zavesti, malo po malo, če le hočeš in se ne bojiš neznanega.
in dej titud razumi, farmacija bi prodajala travco, pa je noben nebi kupoval, ker vsi vemo kaj oni nardijo iz božjega dela, dela narave, zato si jo raje sami vzgojimo, tko kt je fotr gojil tobak, tisti tobak ki ga sam pridelaš pa je vse kaj drugega od tega kar kupiš od 'farmacije'. in s travco je isto. jest že nebi jedu tablet, cofe ja, tablet ne. travca je samo pripomoček. nič drugega. lahko pomaga, lahko pa ne, it's up to you.
tko da titud, čeprov sm te do zdej šteku te trenutno ne.
lahko bi razumel, da bi se bal da bo z dekriminalizacijo prenehalo gojenje ljudi ... ampak se mi zdi da vseeno ti tu ne vidiš problema.

tu nekje je moja resnica Amstel ... pa tvoja?

gape wrote on 06.05.2002 at 21:53:44:


* THC se nabere v možgančkih.
* Črni trg še vedno obstaja.

Za konec še to:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=16&i=209&t=209

Avtor: manca ()
Datum:   17-03-02 03:29

Pozdravljeni!
Sem odvisna od THC-ja. Kadim že dve leti in pol-vsak dan! In že kako leto hočem nehat, nehat s tem množičnim kajenjem. Mislim, da ni nič narobe, če si občasno možgane napolniš s THC-jem. Vendar nikakor ne morem nehat. Četudi se zavestno odločim, da bom imela pavzo(npr.1teden do 10dni) počasi in postoma podam v depresijo, tesnobo, strah, praznino misli in čutov...glavobol, nesamozavest, neodločnost. Včasih po takšni pavzi sploh ne vem več, kdo sem, kaj mi pomeni v življenju in zakaj sem se odločila početi določene stvari. Vse se postavi pod vprašaj. Dvomim, najbolj pa o sebi. Do zdej mi je uspelo kajenje trave omejiti na vsak drugi dan(ali pa dva tri dni pavze vmes), če pa že kadim vsak dan, pa je to le en mali jointek zvečer. Strah me je popolnoma pustiti kajenje, vendar NE BI rada bila več odvisna od THC-ja. Zdi se mi, da se moji možgani napajajo od njega in da stalno rabijo neko določeno dozo. Zanima me, kakšne so reakcije na nevrološki bazi in kako THC spremeni (če) samo strukturo?
manca

********************************************
http://med.over.net/phorum/read.php?f=16&i=212&t=209

Avtor: Uroš ()
Datum:   18-03-02 21:45

Praviš, da si odvisna od THC-ja in predvidevam, da gre tu predvsem za psihično odvisnost, ker "prava" odvisnost od trave ne obstaja. Moram ti priznati, da sem v preteklosti imel podobne probleme in tudi jaz sem čutil nek način odvisnosti od THC-ja. Vprašanje, ki se mi je zastavljalo, je bilo, zakaj sploh kadim? Odgovor na to sem našel v dolgočasju: kadim iz dogočasja… Iz osebnega vidika mislim, da tvoja depresija ne izvira iz tebe same, ampak je glavni krivec za to trava. Trava zna na osebnost človeka zelo negativno vplivati in ti dobesedno vsiljevati "njeno temno stran". Potrebuješ občutek samo vrednosti, da ponovno začneš verjeti vase takšno kot si v svojem bistvu. Sam sem bil na tem in boril sem se s "temno stvarjo v travi". Verjemi, ni bilo lahko, a slej ko prej spoznaš, da si ti kot človek močnejši od vseh podobnih stvari. Začni verjeti vase. Zakaj bi vztrajala pri nečemu, kar točno veš, da škodi tvoji osebnosti kot celoti? Imej se rada in z ljubeznijo "zatri" tistega, ki te mori! Poznam eno dobro knjigo, ki je vsaj mene vrnila nazaj k življenju in mi segla do srca: Leo F. Buscalgija: Živimo, ljubimo in se učimo. O svojih težavah se veliko pogovarjaj z ljudmi, priznaj sebi in njim, kaj se ti dogaja. Zavedati se nečesa je že pol storjenega, samo nikoli se ne splača obupati. Zapomni si: če imaš življenje, imaš vse. Obrni nov list in začni pisati novo zgodbo. Pa ne pozabi: iz težav se v življenju ogromno naučimo.

Lepo se mej in nikoli ne obupaj !

Mali princ je rekel: Če si nečesa res želimo, strmi vse stvarstvo k temu da se nam želja uresniči !

*********************************************

Quote:


Tako je .. trava to zna ali pa ne! Nikoli ni bilo napisano, da trava ne zna psihično zasvajat. Tako kot nikoli ni bilo napisano da alkohol ne zna fizično zasvajat.

Kaj odvisnot od alkohola ne vpliva negativno na človeka?

Kaj bom pa naredil z alkoholom in kaj s travco .. je pa moja stvar! Samo to je bistvo. In če se odločim da en enega ne drugega ne potrebujem je to moja stvar in moja osebna odločitev.

Quote:


Ali mirno priporočaš noseči ženski naj se ga napije?

roggy wrote on 07.05.2002 at 23:57:36:


Hm, jaz sem razumela od vsega napisanega, da je travca po vašem zdravilna. Vedno. Saj je rastlina moči.
Še vedno sicer ne razumem, kake in čigave moči.

Dejstvo je, da imamo različno razmišljanje. In izkušnje.

Sprašujem se, zakaj nekdo po drogi nima potrebe posegati, zakaj kdo drug jo ima. In zakaj naj bi bila droga tako vzvišena. Mistična. Zato, ker proizvaja neke telesne efekte. Ki sami po sebi, na poti osebnostnega napredka, po mojem mnenju, niso relevantni. A ni morda le slepilo?
Le kaj ti lahko prinesejo raznorazni občutki, ki so produkt rastline?  

titud, se popolnoma strinjam s tvojim razmišljanjem, tako kot velikokrat, mogoče celo vedno
ampak ne morem vedno pisat , kako se strinjam s tem pa z onim, ker to kar malo čudno zgleda, da bi pisala samo jest tud, jest tud tako mislim (pa ne znam povedat). Ampak vseeno bi kar tukaj povedala, da 'gnezdenje' (z drugega topika) uporabljam tudi sama. Paše mi. Pa otrokom tudi.

sem tudi jaz  pred dolgim časom pisala, da vse ni za vse,
pa je bil gape proti in sem seveda utihnila. A sama smatram, da smo ljudje na zelo različnih (energijskih) nivojih, in da ljudem lahko ponudiš (recimo, da si na višjem nivoju od drugih) samo tisto, kar je blizu  NJIHOVIM nivojem , in ne TVOJIM. Ker tudi najboljše zdravilo je najboljše samo v primeru, ko je odmerek v skladu s tvojimi potrebami. In mašina, ki dela na 220V, se na drugi napetosti ne obnese. Jo pa sevede na drugo napetost lahko priključiš

Ljudje sprejemajo pozitivno samo tisto, kar je blizu njihovi notranji resnici, njihovemu notranjemu prepričanju. Sicer zadevo (pa je lahko dobra) zavrnejo. Zakaj, ni važno (strah, predsodki...)


Kot tista stara stara zgodbica, ko je bila ena čudna dežela, en čuden svet, kjer je na polju rasla samo pšenica, drugega niso poznali. In potem je zrasla sredi pšenice lubenica in nobeden ni upal več na polje, ker so se bali strašne živali sredi pšenice, ki verjetno žre otroke pa take stvari... pa je prišel tujec iz tujega sveta pa je poznal lubenico pa je rekel, da bo on rešil problem in je šel na polje in raztolkel lubenico in jedel nje meso in to ponudil še drugim. In ko so ljudje to videli, so zavreščali in vzeli kole v roke in človek je komaj ušel živ izpred ljudi v tem čudnem svetu. In ljudje so bili veseli, da so se rešili tistega, ki je ubil pošast sredi polja in jedel njeno meso, ker verjetno bi potem ubijal tudi vaščane in jedel njih meso.
Pa je minil čas in ljudje so pozabili na čudni dogodek in spet je zrasla lubenica sredi pšenice in spet ni upal nobeden na polje. In spet se je pojavil tujec (drug) iz tujega sveta, ki je poznal lubenico. In zbežal je skupaj z vaščani s polja in jim PRITRDIL, da je to strašna pošast, ki lahko verjetno dela strašne stvari, a mogoče bi se jo dalo na nek način ukrotiti. In počasi je navajal vaščane na prisotnost lubenice in po dolgem času so ljudje poleg pšenice gojili tudi lubenice in imeli so jo radi in radi so imeli njen okus. Nihče več se ni spomnil, kakšna strašna pošast je bila to in tujec jih ni spominjal na to.