Jst
Guest
|
Hi,
Meni je zakon Ime roze.
Pa vse knjige po vrstnem redu kot jih je pisal od Markota Pogacnika. Zal mislim, da mi dve od njega manjkata.
Pa Gotske vojne (zal ne vem avtorja), ker na res tragicen nacin opise propad nekega naroda. Gotske vojne so se namrec koncale s izginotjem Gotov. To je uspelo Bizantincem po 18 letih bojev. Opise pa tudi vojaski propad sicer sijajnega bizantinskega vojskovodje Belizarja. Po odlicnih vojaskih uspehih ne samo proti Perzijcem, pa mislim da tudi Vandalom (nisem zihr) v Afriki in Gotom v Italiji, se na koncu ni upal niti izkrcati v Italiji, da bi nadaljeval naprej vojno. V tej knjigi je npr. omenjen tudi Hilbudij. Znameniti bizantinski vojskovodja opisan v knjigi Pod svobodnim soncem.
Pa Zgodovina Langobardov (prva omemba Slovencev je notri - v svojem prvem spopadu so Langobarde hudo porazili - 3x hura za nase!!) Ker se zal niso odlocili za papeza, so jih vojasko porazili Franki, odpeljali celotno njihovo plemstvo v svoje kraljestvo in Langobardi so kot narod prenehali obstajati oz. so izginili iz zgodovine. Avtor langobard Pavel Diakon je ta zalosten konec svojega naroda tudi dozivel in prezivel.
Pa zbornik razprav o andesko - meranskih grofih. Cca. 150 let so na slovenskem gospodovali iz Kamnika. Mislm, zbornik je napisan znanstveno suhoparno in dolgcajtno, samo ti grofi imajo res zakon zgodovino. Priporocam.
Pa en res dober zivljenjepis od Pizzara sem bral. Tud ena izmed najboljsih knjig kar sem jih prebral. Dobra predvsem zato, ker ne povelicuje Pizzara, temvec ga predstavi zgolj kot cloveka, ki je bil dovolj potrpezljiv in vztrajen, pa dost zdrave pameti je imel. Ni pa bil neki genij ala kaj jest vem kdo. Namrec, Inki niso bili tako neumni, kot se danes vsesplosno misli, in imeli spance za neke bogove. Tko, da njegova bitka proti Inkom bi se zlahka drugace obrnila.
Pa potopis od ruskega raziskovalca Vladimirja K. Arsenjeva V sibirski tajgi je res odlicna knjiga. Zal se tudi konca tragicno. Priporocam.
Pa od Cankarja Ales iz Razora je tud dobra knjiga. Predvsem zaradi res prekrasnega slavospeva Vrhniki. Mislim, da na bolj cudovit nacin to ne bo ratalo nikomur vec. V mislih imam zadnji odstavek knjige. Za zjokat dobr.
In seveda Carlos Castaneda. Prvih osem knjig. Potem ne vec.
Pa Klasiki Daoizma. Prevod od Maje Milčinski. Edina vzhodna filozofija, ki me je res pritegnila.
Pa Charles Bukovski. Smesn za umret.
Lp
|