Slab voditelj...o tem ne morem presojat.
Po moje sem imela sama prevelike zelje. Ogenj je moj element in za mene je pomenila zerjavica visek vsega, kar lahko z ognjem dozivim. Tud jaz sem si predstavljala to, o cemer govori Magla, plesanje, ekstazo, popolno predajo.
Zelela sem obred, ne premagovanja.
Potem pa se mi nic ni zdelo prav, najmanj prav se mi je zdelo ploskanje ob prehodu cez ogenj, recimo, vse skupaj je izzvenelo skomercializirano, kot nek instant preskok primeren za vsak dan in vsakega. Druzabno srecanje. En kup opravljanje, kje in pri kom je ogenj boljsi. Evo, se ena stvar, ki jo zmoremo, kaki frajerji smo. Nobenega notranjega dozivetja.
Saj ne, da ni bilo sprememb, bile so globoke spremembe, med drugim par dni nisem rabila ocal, ampak se mi je zdelo, da smo ogenj pravzaprav izrabili. Tak ko vzames tableto, ko te glava boli, gres pac cez ogenj, ko imas kak malo vecji problem.
Se mi pa zdi, da smo ogenj bolj spostovali takrat, ko smo se zbrali ena nazgana klapa, pa skakali prek njega, kot pa tistikrat, ko smo hodili cez.
Po moje sem bla tam jaz napacen del skupine. Ker ce bi bil tak slab, ko se je meni zdel, niti hodit ne bi mogli cez njega, a ne?
Sam na tak ogenj ne grem nikol vec. Rajsi sedim sama pred sveco