stoychi wrote on 09.02.2004 at 16:38:31:


jaz tudi  

Sen od nočas, 26/07/04
( Madan Gopal Das me inspiriral z njegovim primerom o 'avtu' ki ga vozi 'voznik' )

Jaz sem v meni znanem velikem polju. V sanjam se tuki nekatere rastline vzgajajo, ne vem več katere, (in v dnevnom življenju je zelo normalno da se tuki nekaj goji). Rastline zelo dobro napredojo in jaz razmišljam zakaj je tako, in sklenem takoj da je zarad položaja polja, tuki rastline bolje rastejo kot v suhem primorjo (ni ni krivo..., dol,  v primerjavi z tuki, je višje vroče in suho..). Gledam proti vzhodo (tak zdaj mislim da bi bil to vzhod v sanjam), tuki je brdo, in si mislim, ja, to brdo pomaga, ščiti, naj veter ali kaj ne moti podnebje tuki   (v budnem življenjo polje je dolgo in razteže se v smero vzhod-zahod in samo s južne in severne strani ga okroža brdo)
Zdaj najdem se v nekaterem nenavadnem vozilu, ni daleč od avta/nekaj kot avto, pak nenavadno
ne poznam krmila tuki, pak kot da ni nimam časa raziskovat ker me vozilo precej hitro pelje naprej, ne preveč hitro, pak..
Gledam tla -precej grbavo..., vozilo skače po zvitem tereno..  Pak, kot da ima nekaj inteligence v njem, pelje še dovolj dobro ,  /kot da se malce prilagodi terenu ??/  a morda sem, mislim da, z položajem tela nekaj pomagala v ravnanju, v smero vožnje
Zdaj, vidim da me pelje proti temu brdu! Več straha zdaj imam..., že se vzpenjama na naklon brda in razmišljam o nevarnosti ko pridemo na sam vrh
dotikam se mesta kjer naj bi bila krmila, v enem časo (ne vem v katerem delu sanj, zdaj ali kasneje) na desni sem odkrila mesto, krmilo, ali gumb, ki more ustavit vozilo  /ali sem samo verjela da se z tem ustavlja.. /
malo sem mislila kot da sem kriva... kako to da nisem prej to iskala, našla.. (pak če sem razmišljala- sem bila še živa ..ha, ha )
Ko sva prišli na vrh se ne spomnim dobro, mislim da je šlo hitro na dol, ,  pak je v glavnem, mislim, dobro završilo..
LP vsem

Danes ponoči. Mi je zelo žal, ker si jih nisem zapisal, a takrat sem bil prepričan, da ne bom pozabil detajlov.
Bil sem v nekem sporu z ženo /v sanjah/, pa se ga ne spomnim več.
Nekje v hribih...med črnim kamenjem sem naletel na ženino dobro prijateljico, ki mi ni ravno pri srcu najbrž. Prijela me je za dlan in začutil sem, da mi hoče pomagati, da se znebim nečesa...bolečine, zamere, kaj pa vem. Prepustil sem se ji, ko je rekla:
"Vstopi...pa kaj če nisi tu, saj lahko od daleč."
Mislil sem, da govori meni, a to je izrekla neki ženski /vsaj tako sem občutil/. Takrat sem zaznal, kako nekdo vstopa vame...nasilno...skozi levo stran dimelj. Začutil sem močno valovanje v spodnjem delu telesa in rahlo fizično bolečino. Trdno sem jo zgrabil za roko, zakrčen, nakar mi je rekla, naj se prepustim. Valovanje se je ustavilo nekje v višini srca in se umirilo. Slišal sem besede tiste ženske v meni:
"Koliko je tega."
"Začni odmetavat", ji je odgovarjala ženina prijateljica.
Pred očmi so mi začele plesati slike raznih ulic s hišami, z ogromno hitrostjo. Začutil sem, da ta v meni vidi...vidi, kar skrivam, kar moram odvreči. Počutil sem se ranljiv, gol, nemočen. Zahlipal sem...in se prebudil...in še vedno občutil sled valovanja in bolečine, fizične...in bil sem tako blizu...česa...odrešitve mogoče...in bilo je tako resnično.
In bilo mi je tako žal, da sem se prebudil.

In mi je še vedno žal, da se niso odvile do konca, sanje...in si jih ne znam razložiti, sploh ne tiste fizične prisotnosti nečesa ali nekoga v meni.

Meni se je pa sanjalo, da sva na trenerski klopi sedela s Srečkom Katancem in razglabljala, kaj storiti s tem našim slovenskim fuzbalom  

Škoda, ker se ne spomnim več vsega, kar mi je povedal ...

titud wrote on 04.08.2004 at 10:37:46:

Von Neumann ni mogel dobiti nobelove nagrade leta 1994, ker je umrl že leta 1957.
Najbrž govoriš o Johnu Nashu, o katerem je bil narejen tudi film z naslovom "Čudoviti um" .
Zanimiv možakar, čeprav mislim, da se s slavnim von Neumannom ne more ravno enakopravno primerjati.
Oddajo o Johnu Nashu sem si ogledal, vendar dvomim, da ima kakšno povezavo z mojimi sanjami. Verjetno je na pogovor v sanjah o nogometu bolj vplival moj ogled ene nogometne tekme dan prej ...

titud wrote on 04.08.2004 at 11:15:52:

Fuzbalski problem se mi je prikazoval ne le kot problem te športne panoge, ampak kot vsesplošni problem Slovencev (in Slovenk) Nekako v smislu manjvrednostnega kompleksa na nacionalni ravni, ki si ga zdravimo z večvrednostnim kompleksom,  tudi na športnem področju, kjer  se kot majhen narod dejansko lahko pohvalimo z velikimi uspehi.

Generalni problem se kaže v pomanjkanju neke konstantne volje, ki je sicer bolj značilna za večje nacije. Ko je namreč nek (športni ali kakšnen drug) cilj dosežen,  usahne vsa volja, saj je bil primarni cilj po dokazovanju potešen,  zaradi tega izostanejo tudi nadaljnji uspehi in edino, kar nam še ostane, je, da se fajn skregamo in vkopljemo vsak na svojo stran okopov.

titud wrote on 19.08.2004 at 09:09:38:


Kakšne emocije so bile tle prisotne pri tebi?

titud wrote on 19.08.2004 at 11:20:22:



Kakšne asociacije se meni pojavijo ob tvojih sanjah:
- "nezaslužena nagrada" - perfekcionizem v povezavi z nizkim vrednotenjem sebe.... ne dopustiš, da je na tebi tud kaj vrednega, kar vidijo drugi
Mogoče si prestrog do sebe, pa ti sanje to sporočajo.
- še več, rad bi bil čist neopazen, še neke "zoprne" stvari kot je napr. pospravljanje stolov bi  počel, da le ne bi bil opažen kot "dober" s strani drugih ljudi

Seveda pa čist možno povsem mimo bincam.