Quote:Če bi razumeli spomin potem bi lahko obvladali sebe…
Osebno menim, da je potrebno "obvladati" celoten um (predvsem del, kjer so spravljeni vzorci in kompromisi...), ne le del, ki se mu reče spomini.
Kaj mi bo popoln spomin, če ne znam rešit problemov v službi, recimo?
Al pa soočiti se z jeznim fotrom in vedno molčečo materjo?
Kaj mi bo t.i. fotografski spomin, če sem totalno zakompleksan v spolnosti in odnosu do žensk?! (ha, morda le tako, da si bom zapolnu vse detalje situaciji v katerih sm zvisu

)
Pravzaprav je ravno obratno, po moje: manj ko je posameznik obremenjen s spomini in ostalimi relativnimi dogajanji v umu, bolj je spontan, zavesten svoje resnične identitete in tako bolj srečen.
My opinion, of course...