Zanimiva tale tema o palčkih - naj še jaz povem, da sem pred leti doživel srečanje s palčki.
No Andres se tega verjetno še spominja, ko smo se peljali v Munchen na letališče, sta bila dva palčka celo pot na armaturi v avtu, bila sta ful igriva in razposajena. Nazaj grede, ko smo Andresa pospremili na letalo, je bil v avtu le še en palček, no drugi dan mi je Andres rekel, da je šel eden z njim na letalo - kar tako na rami ga je s seboj odpeljal (če me spomin ne vara).
Čez nekaj dni sva z ženo prečkala zelenico pred blokom in glej ga zlomka - tisto malo bitje skače pred mano in mi maha, ter se mi nagajivo hihita - pa sem mu pomahal nazaj, pa je žena rekla komu maham tja v zelenico????
Takih in podobnih štorij je bilo še kar nekaj - in čisto drži, da se o teh stvareh ne moreš pogovarjati kar z vsemi - čeprav nekejkrat sem v družbi načel to temo in....ne bom razlagal....saj itak nima nobenega smisla....

Le tako naprej - govoriti je treba o stvareh, ki so nekakšen tabu v naši družžbi in nekakšna nelogična blokada v naših glavah.