Ne vem, Amstel – razmišljam… Pravila nekdo postavi zato, da se jih spoštuje, kar z drugimi besedami lahko pomeni tudi to, da lahko z njimi manipulira. Pa naj bo to kdorkoli – država, šola, starši, prijatelji, tale forum… Take it or leave it… Ali sprejmeš pravila, ali pa jih kršiš.

Če pravila sprejmeš, potem lahko deluješ v tisti sredini. Če jih kršiš, te doletijo sankcije – kakšne so, je seveda odvisno od tega, kdo je pravila postavljal – ali država, ali šola, ali starši, ali prijatelji, ali nenazadnje tale forum…

Zato pa je pomembno, da najprej sam pri sebi sploh ugotoviš, kaj hočeš. Ker potem sprejmeš pravila in ti jih sploh ni potrebno kršiti. Giblješ se v sredini, ki sprejema ista pravila, kot ti. Seveda, kolikor je to mogoče. Odvisno od tega, ali gledaš kot postavljalca pravil državo ali pa recimo tale forum…

In to je to, kar si tudi ti napisala – tukaj se bodo gibali ljudje, ki so jim ta pravila nekako domača. Komur pač niso, si bo verjetno poiskal neko drugo sredino, z drugimi pravili, ki jih ne bo treba kršiti… In zato po mojem mnenju tule cenzure ni… Ker sploh ni potrebna... Ali pa se motim tudi jaz?

In nikjer nisem rekla, da meni osebno tale zlata pravila niso všeč…

M.

ne motiš se - ni cenzure - zaenkrat niti ni bila potrebna

bi pa poudaru da to niso pravila - vsaj zame ne - ampak bolj priporočila ... ker pravila morajo po definiciji vključevat tud sankcije ... teh pa tu ni tko da ...

pravila ima itak vsak svoja in pravila drugih moramo prevzeti za svoja zaradi sebe, zaradi lažjega vključevanja v sceno, ne pa da nam jih kdo vsiljuje, čim ona hočejo bit vsiljena v človeku zbudijo odpor ... jest sm svoje pripombe na dotično temo že napisu

tudi brez pravil je možna organizacija, organizacija ni možna brez hierarhije.

točno tako kot praviš comp: pravil ne rabimo ... priporočila pa niso odveč

pokroviteljski odnos ... jest vem kaj je prav, ti pa ne ... je pa drek od dreka

Quote:


To se mi zdi bistveno. Če ti je nekaj domače, če to že veš in počneš, potem ne bo nihče z nikomer manipuliral, niti ne bo deležen nizkih udarcev.
Kdor pa recimo trenutno, zaradi krize, ne more biti čist v svojem namenu, potem bo dobil od uporabnikov po mojem mnenju,  spontano opozorilo na neko vedenje, vsebino napisanega. Če mu bo to dalo misliti, bo ostal.
Sama sem bila deležna ogromno potrpljenja s strani uporabnikov, ko sem iskala ODGOVORE ZASE. Morda sem jih isakal občasno nerodno. Občasno pikro. Občasno .. kaj vem kaj...
In, kar mi je všeč, je to, da smo vsi učitelji in vsi učenci. Ne zdi se mi, da bi kdo zaslužil "posebno" spoštovanje.  Ker če je tako, potem je že... ločevanje med nami.
Ampak, mera potrpežljivosti je tule, po mojih izkušnjah, neizmerna. Jaz sem se počutila sprejeto.  

Igor P. wrote on 09.06.2002 at 20:30:31:



Hej, ali nisi potem ena ovčka, ki samo sledi in sledi… Ki nima svoje volje, ki nima svojih potreb, svojih želja? Ki enostavno sprejme vse in se drži vseh pravil?

Ne vem, če bi se kar strinjala s tem… Vsaj ne v celoti… Obstajajo pravila in obstajajo pravila. Za nekatere se strinjam, da je najlažje, da se jih držiš, čeprav verjetno vedno obstaja alternativa. Sprejmem recimo pravilo, da država odtegne davke od moje plače. Vedno sicer obstaja alternativa – lahko se grem svobodnjaka, ki misli in dela zase. Ker pa se v tem primeru ne čutim dovolj močne, pač sprejmem pravilo, ki mi ga vsili država.

Taista država recimo postavlja omejitve vožnje. Tole pravilo mi je recimo malo težje sprejeti, zato, … khm, zato ga prevečkrat kršim… Sankcije seveda so in dinarčki gredo pač v državno blagajno.

In se strinjam s tistim, kar je napisal Gape – brez pravil organizacija ni mogoča. Ups, brez priporočil, pardon!

In se ustavim pri tistih priporočilih, ki se tičejo moje osebnosti in mene same. Tukaj, Harry1, mislim, da lahko svobodno izbiram. Svobodno izbiram že samo organizacijo, ki temelji na priporočilih, ki so tudi meni blizu. In tu imam možnost izbire. V bistvu izbrati tisto, kar mi omogoča, da se pravil lahko držim in mi jih ni potrebno kršiti. V bistvu obrnem situacijo – jaz izbiram pravila, ne izbirajo pravila mene.

In ravno na tem nivoju pride do izraza tisto, kar sem na samem začetku napisala. Na tem nivoju izbiram tista pravila, na podlagi katerih se sprejmem sama. In ne tista pravila, ki jih bom upoštevala zato, da me bodo sprejeli drugi.

M.

Zivjo,

O pravilih razpravljate, kot da gre za nekaj absolutnega svetega in postavljenega od boga. Nekaj, kar moras sprejeti, ce jih ne celo ponotranjiti in se s tem poistovetiti (no ja malo mogoce pretiravam).  Nekje najblizja asociacija, ki mi ob tem pade na pamet so kaksne bozje zapovedi.

Zame so pravila pogodba, ki doloca nek odnos. Pogodba ki jo sprejmem, vendar jo lahko tudi zavrnem, ce ne gre drugace, lahko uporabim svoje noge (ali misko) in grem kam drugam. Ker so zame pravila pogodba, pa morajo seveda vsebovati obveznosti in pravice obeh strani, tiste ki postavlja pravila in tiste ki pravila sprejema. Pogodba naj bi bila naceloma uravnotezena, odstop od pogodbe pa ima seveda tudi kaksne posledice oz. sankcije.

V primeru, da pravila oz. pogodba niso uravnotezena, jih je potrebno opustiti, spremeniti, uravnoteziti. Ce ne gre, gremo lahko morda kam drugam. Ce tudi to ne gre, pa obstajajo tudi nacini, kako jih razrahljati oz. postopoma spreminjati in odpravljati, kot vse druge odnose, ceprav ta pot ni ravno med najlazjimi.  

Pravila vedenja na tem forumu, skupaj z moderatorji, naj bi verjetno preprecevala da bi debate zasle v osebna obracunavanja, da jih ne bi prekrili taksni ali drugacni vulgarizmi. Ker tega nocemo, se jih bolj ali manj drzimo, pa ce so napisana ali ne.

Lahko se zgodi, da pravila urejajo odnose, o katerih se ne da doseci konsenza (=pogodbe), in jih zato marsikdo poskusa urediti s politiko, sicer morda se vedno bolj v smislu policy kot politics, pa vendar s tem uveljavi svoj partikularni interes. Izhodi  so seveda enaki. Fight or flight. Kot vedno in povsod v konfliktnih situacijah.

Skratka pravila presojam vedno glede na to, kaksno je razmerje med "koristmi", ki jih prinasajo in "tezavami", ki jih imam zaradi njih in ne kot na zapovedi, oblastne ali bozje ali kakrsnekoli ze.  Tak nacin gledanja nanje in na odnose nasploh, se mi je pokazal kot dokaj dober kompas.

Kar pa se mi zdi zanimivo, in po malem zaskrbljujoce in o cemer je mogoce vredno se kdaj kaj napisati je pa tole: V celem kupu razlicnih nadaljvank, pa naj gre za StarTrek, Jag in se milijon podobnih je v ozadju vedno en "lajtmotiv", ki je nekako takšen: nekdo prekrši pravila, nato se mu zgodi nujno in obvezno cel kup hudo neprijetnih reči, ki jih potem vsi ostali s skrajnimi napori popravijo, tako da se krsitelj na koncu uspe se morda pokesati (ce je se ziv). Torej zakaj se je treba pravil drzati vedno in povsod in za vsako ceno? To in pa zero tolerance policy. Za karkoli ze gre.

lp bp

Res je BP, in ker smo mi zaenkrat še v postavljanju pravil, se pogosto dogaja, da vsi vse vedo in nobeden nič.

Quote:

Vse je relativno, yes?

Quote:


Ampak vseeno je večkrat dobro stvari postaviti na glavo. .