Katarina wrote on 16.07.2002 at 14:45:48:Od kar pomnim zagovarjam misel,da se vsaka stvar zgodi z namenom.
To velja tudi za ljudi,ki me,so me ali me bodo prizadeli.
Hvala zanje!
Hvala za tiste,ki verjamejo Vame,kakor tudi za tiste,ki nikoli ne bodo in mi mečejo polena pod noge.
Od vseh se učim.Od slednjih tudi to kakšna nikoli nočem postati...
Prav to pa je povezano z odpuščanjem.Odpustim,ker vem,da ne razumejo.
Katarina
Hvala tudi tebi, Katarina. Gotovo, vsaka stvar med razumnimi bitji se zgodi z namenom. Pa naj bo namen še tako skrit v temnih globinah podzavesti, namen vendarle izbrskamo, če ga iščemo dovolj vztrajno in dovolj vneto analiziramo posamezna denanja. Strinjam se, da je vsako dejanje usemrjeno zoper nas ali od nas mogoče uporabiti v dobre ali slabe namene, bolje, lahko me obogatijo, če jih prav sprejemam, lahko me močno osiromašijo, če iz njih delam dodatne težave sam v sebi in sam zase. Je pa res, da so včasih nameni tudi slabi, zelo slabi. Poznam takšne primere, vsi skupaj poznamo veliko takšnih primerov. Nekateri ljudje so "srečni", če bližnjemu škodujejo. Ta škoda je pogosto v tem, da nam uničujejo dobro ime, kar je v svojih srajnostih zločin, ki bi ga zlahka primerjali z umorom, lahko nam naredijo gospodarsko škodo, ki gre v stotisoče EUR-ov, da v milijone. Tudi to poznamo. Pa vendar bi se strinjal Katarino z vsem srce. Skupaj z njo se zahvaljujem Bogu za vse, ki mi delajo dobro, kakor tudi za vse, ki mi delajo hudo, kajti prvi mi kažejo, kakšen bi naj bil tudi jaz, drugi mi pa kažejo, kakšen jaz preprosto ne smem biti.
V tem je zares osnova odpuščanja, da tudi tistim, ki mi delajo hudo kljub temu želim dobro. To je sicer težko. Jaz sem premagal svojo blobinsko težnjo po obsojanju tako, da sem se trudil vztrajno iskati na tistemu, ki me je prizadel, dobre strani in da sem vztrajno molil tudi zanj. Obenem se mi je razjasnilo tudi to, da mogoče le ne ve povsem, kaj počne, vsaj zavedati se ne more, da s tem, ko namenoma dela slabo drugim, največ slabega naredi sam sebi. In tudi zato je odpuščanje pomembno, da nas ne potegne, da bi škodovali sami sebi tudi s tem, ko bi vračali hudo s hudim. Živeti iznad tega je tisto, kar pomeni visoko obliko duhovnosti, o kateri smo govorili nekje drugje.
Lep pozdraav!