Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Splošno,  aktualno ... >> Odpuscanje http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=64 Message started by Andres on 02.03.2001 at 00:12:45

Title: Odpuscanje Post by Andres on 02.03.2001 at 00:12:45 Vse religije pravijo, da se mora odpuscati in zato imam za vas vprasanje. Zanima me, ce imate kaksen primer ko vas je nekdo uzalil ali kaj podobnega, zatem ste mu oprostil, ste mu odpustili in  cez cas se je pokazalo, da je ravno ta vasa odpustitev imela pozitivne posledice za razvoj nadaljnih dogodkov?  To vam pisem predvsem zato ker sem radoveden, saj se mi je nekaj podobnega zgodilo. Bom drugic napisou kaj. Andres

Title: Re: Odpuscanje Post by Urban on 02.03.2001 at 07:11:48 Pred dvemi leti me je oseba ženskega spola močno čustveno prizadela. Lahko si mislite kaj je bilo... Sicer ni toliko pomembno, kot pa je to, da sem bil v tistem kritičnem obdobju sposoben takšne brezpogojne ljubezni in odpuščanja do te osebe, da še  danes ne vem , kako mi je to uspelo. In  podobno kot tebi Andres, se mi je to čez čas začelo poplačevati. V obdobju te krize sem imel mnoge uvide, ki so se kasneje dejansko zgodili in kar je še posebej zanimivo, ta sposobnost se je ohranila Tako da danes, ko gledam za nazaj, vidim da so se stvari zgodile kot so se morale, čeprav takrat ni niti najmanj tako izgledalo. Zato vedite, da se vsaka, tudi zelo težka situacija zgodi z nekim višjim namenom in vsaka ima za vas darilo.

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 02.03.2001 at 08:29:36 Ja, res je. Mislim, da bi moralo biti odpuščanje zavestna odločitev, zato poskusimo brez pomislekov odpustiti vse vsem.

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 02.03.2001 at 08:34:23 jest bi težko določu kr neki kar sem odpustil in se mi je popačalo, bom pa reku da bivša deklica ki sem ji odpustil, da me je brcnla (sej ne da ni blo boljš za oba), mi je prejšnji teden napadenala en del od 75.000-ih hitov na sajtu. tko da itak. to je to, je pa to težko dokazat, da je blo zarad tega. glih tko kot boga. pač veš - verjameš, da je to to.

Title: Re: Odpuscanje Post by veronika on 02.03.2001 at 21:15:31 Odpuščanje mora biti, drugače se žreš in nimaš duhovnega miru. Je pa razlika, lahko odpustiš, če te kdo prizadane, kot je mene ena "prijateljica", ki me je sredi Portoroža pustila samo 2 dni, pozabila pa nisem, in nikoli ne bom. Glih takrat sem brala knjigo od Kojca, kako se dogaja, kar si zamisliš. Da bom ostala sama si nisem predstavljala, ampak v tistih 2-eh dneh sem imela več sreče, kot pameti. In po srečnih naključjih sem jo drugi dan zvečer našla in v tem času nisem zapravila niti tolarja. Me je angel varuh ahtal.

Title: Re: Odpuscanje Post by Andres on 03.03.2001 at 00:12:55 Moj primer. Pred dvemi leti sem se odlocil za distribucijo nekega produkta.  Ker je tovrstno distributerstvo sila zapleteno (racunalnistvo) sem se obrnil na vecja podjetja, ki ze delujejo in imajo spleteno mrezo firm, ki jih oskrbujejo.  Tacas je ta produkt postal celo boljsi kot IBMov, direktor podjetja, ki bi bil v bistvu moj kupec, pa  mi je hotel zastopstvo ukrasti. ;D Vendar ker moje sodelovanje s proizvajalcem stoji na visoki tocki medsebojnega zaupanja seveda njemu niso dali distribucije, a je po spletu okoliscin dobil nabavne cene. Ne vem zakaj, toda uzaljen nisem bil nic, sel sem le k temu direktorju in v miru sva se pogovorila. Danes po letu dni vse kaze, da mi bo on oz. njegovo podjetje odprlo trg.  Ne vem sicer kaj bi se zgodilo, ce bi takrat vdrl v njegovo pisarno in ga nadrl, ces kako si upa sploh krasti moje distributirstvo. Brzkone bi jaz nekaj naredil, toda ne dovolj za kaksen poseben uspeh. Za namecek si bo s tem produktom odprl trg na Svedskem in morebiti v Britaniji ter tako skocil v zelje konkurentu na maticnem trziscu. Joj kako je svet majhen. 8) Andres8)

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 15.05.2001 at 10:10:30 NIČESAR NI RAZEN LJUBEZNI. NAJ VAS MASKE IN POZE NE ZAVEDEJO. LJUBEZEN JE LEPILO, KI DRŽI VESOLJE SKUPAJ. NAJVEČJA POTREBA DUŠE JE, DA VZLJUBI JAZ TAKO, DA BO DOSEŽENA ENOST, SODBE, KI SO POVZROČILE TAKO BOLEČINO, PA BODO IZGINILE. PRAVA LJUBEZEN DO SEBE NI EGO. PRAVA LJUBEZEN JE VELIKA PONIŽNOST. LJUBEZEN IN SOČUTJE DO DRUGIH NE MORETA OBSTAJATI, DOKLER JU NI DOVOLJ ZA LASTNI JAZ. KAKO LAHKO OBČUTIŠ LJUBEZEN BOGA, ČE NE LJUBIŠ SEBE? ALI NISTA ISTO?

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 28.05.2001 at 10:27:55 Sicer sem iskala kak topic o sprejemanju, pa mislim da s temle nisem prevec zgresila. Verjetno ste slisali za avtomobilske nesrece, v katerih je v prejsnjem tednu spet umrlo mislim da sedem mladih fantov, 23 do 25 let. Pa sem se sprasevala, glede na njihovo mladost, kaj bi lahko bilo njihovo poslanstvo v tem (minulem) zivljenju. Zakaj se jim je zgodila ta nesreca, kaj so se morali nauciti sprejeti? Oz. tudi tole: kaj NAS (mene) zivljenje zeli nauciti sprejemati s tem, da je toliko nesrec in toliko ljudi umira v njih? Marjana

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 28.05.2001 at 11:15:41 sm pogledu se tud men zdi da nismo napisal nič o sprejemanju, pač ni blo treba očitno. jest že vem zakaj. me bo mogoče spet kdo določu da se grdo obnašam ampak tko pač je. glede nesreč - jest sm poleti doživljal varijanto kjer so bili moji prijatelji udeleženi - 2 sta umrla, 2 pa skor, edn od dveh ma še danes posledice. samo tisti ki mu ni bilo skoraj nič, je pa avto stolkel totalno je vozu sam, ostali so bili peljani. to so bile namreč 3 avto nesreče v roku enega meseca. na koncu se mi je ža mal dozdeval da se one dogajajo zaradi mene. kao da se bom jest navadu. al pa kej, pa so mi razložil da to ni tko. ker dejansko nisem imel nekih posebnih filingov za te ljudi, sm jih pa poznal, ene boljš druge slabš, ene od prej ene od zdej. njihovo in ostalih poslanstvo bi bilo lahko to da se ostali naučimo kako hitro je lajfa lahko konc, sicer se te to ne dotakne dokler se to ne zgodi bližnjemu pa vseeno. zakaj so oni morali umret ne vem, se bom pa drznu rečt - ker se niso hotl prej naučit v lajfu tistga kar so se mel za naučit in angeli so izbrali ultra težko preizkušnjo in kdor je dovolj močan bo preživel, kdor ne pač ne. je pa tud res da se ponavad zgodi nesreča tudi zaradi tega ker je v avtomobilu hudo trenje med + in - poloma. tko bom reku nesreča ni nesreča ampak ti hoče lajf neki dopovedat. kaj pa vem sm o tem velik razmišlju, tud sm fante mal povprašu zakaj in to, kaj vem, mogoče ve kdo za 100% ... pa da mi nebi kdo zaželel nesreče da se navadm, al da nimam prov al pa da se morm drugač obnašat začet. itak pa smo vsi božji otroci :)

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 28.05.2001 at 15:01:05 Q je pa tud res da se ponavad zgodi nesreča tudi zaradi tega ker je v avtomobilu hudo trenje med + in - poloma. Q Gape, Kaj si s tem mislil, a je to spet kako dokazano dejstvo? Marjana

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 28.05.2001 at 16:51:52 ni glih dokazano; edn mojih učiteljev mi je povedu, takrat ko so uni v vlaku na smušišče pomrl.

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 29.05.2001 at 09:47:39 Sem ravno vceraj zacela brat Resnice zivljenja od Barska in ze kar na zacetku naletela na tole: "ko smo že pri avtomobilskih nesrečah - avto je na nivoju spolne čakre in ljudje, ki se zale­tavajo, ubijajo ali pa imajo pogoste okvare na avtu, so zelo nesrečni v ljubezni in nesreča je neke vrste samomor ali beg od tukaj in od ljudi, s katerimi se ne razumejo." Gape, mene pa vseeno zanima vec o tistih trenjih med poloma v avtu (al pa kdo drug, ce kaj ve o tem). A gre tu za fizikalno zadevo, al za kaj na visjih energetskih nivojih, al mogoce za razlicne energije ljudi, ce jih je vec v avtu? Marjana

Title: Re: Odpuscanje Post by Lena on 29.05.2001 at 11:03:47 Glede odpuščanja ugotavljam, da že leta in leta odpuščam, in sicer svoji tašči, pa svojemu možu. Tašča je maksimalno težka oseba, ki se ima tako rada, da bi verjetno pobila vse okrog sebe, samo da bi bilo njej dobro, mož pa ima kar precej njenih genov. Zato mene in sina vedno znova prizadeneta in midva vedno odpuščava. Predvsem tašča je takšna, da piči kot osa. Pa me res zanima, kdaj se bo meni povrnilo to odpuščanje. Saj je končno vseeno, ker sem se nehala sekirati za te stvari. Fino bi pa le bilo, če bi ta "moja dobrota" bila nekoč poplačana.

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 29.05.2001 at 12:26:38 marjana: nekaj na visjih energetskih nivojih, verjetno za razlicne energije (extremno različne + -) ljudi, ko jih je vec v avtu.

Title: Re: Odpuscanje Post by A. on 30.05.2001 at 10:19:59 odpuščanje ni dost! lena ravno včeraj sem prjatlci, ki so jo težile podoben stvari sprogramiral sistem, sama je sodelovala tolk kot jaz, zato se je sedaj odločla da delamo na urejanje energije II(COPY LEFT II project) no bolj smo povedal... resnico +(nov programski jezik) takole je: intelektualci najebamo, ker smo preveč razmišljujoči. vedno se skušamo prilagodit dogajanju, ga razumet a vedno nas težaki sesujejo, kajti oni se ne! največja napaka je, da se nagalas vprašamo ZAKAJ? sedaj nimam časa sam... če si intelektauka, zakaj bi se ti, ki razumeš... upognila težakom, ja vem zakaj, samo ni izgovorov nauči se ohranit energijo in zagotovit svoje pravice in povedat svoje ideje na PRAVI NAČIN. več o... ne na hitro počasi, največje napake narediš, če siliš

Title: Re: Odpuscanje Post by Miro on 30.05.2001 at 18:18:57 Lena, ni samo to, da odpuščaš drugim, oni te pa še naprej gnjavijo, tako, kot tvoja tašča. Odpustiti moraš najprej sebi, nato odpustiti tisti osebi vse hudo, kar ti je storila in nato tisto osebo odpustiti iz svojega življenja, da se ne pojavlja več v njem. Pa če je tašča ali Jezus Kristus, ni važno. Važno, da si svobodna in da te nihče ne hromi.

Title: Re: Odpuscanje Post by suzi on 31.05.2001 at 01:28:33 Veliko ste napisali o odpuščanju, toda kaj pa če ne moreš odpustiti. Kaj, če vse potisneš v podzavest? Jaz poskušam že nekaj časa odpustiti toda ne morem, ker sem še vedno jezna in ne razumem. Nekaj časa sem govorila da sem prebolela, toda nisem, saj mi še vedno ni jasno...

Title: Re: Odpuscanje Post by suzi on 31.05.2001 at 01:53:00 Sem preej pozabila, da veliko težje odpustiš nekomu, ki ga imaš rad oz. ki ti veliko pomeni!

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 31.05.2001 at 10:37:00 moraš odpustit najprej sebi potem še drugemu! moraš brcnt vn iz podzavesti, kar pomoje pri tebi ni slučaj ker je reč v zavesti, saj se tega hudo dobr zavedaš. moraš nekomu zaupat, tisto kar te mori. delit to s svetom, predat negativo vesolju, ne pa jo držat v sebi. a ni to najlažje glih klele na forumu. zato povej KAJ je to kar ne moreš odpustit. povej da pride na plano, da bomo vsi vedl in potem te ne bo več obremenjevalo - boš odpustila - spustila - sčistila; reč temu kakor hočeš. ja pa po možnosti začni novo temo - thread - in mu daj deskriptiven naslov, ker ponavadi ima tak podoben problem še polovica zemljanov in si bodo s tvojo izkušnjo lahko pomagali.

Title: Re: Odpuscanje Post by MP3CE on 31.05.2001 at 10:57:46 suzi wrote on 31.05.2001 at 01:53:00: Sem preej pozabila, da veliko težje odpustiš nekomu, ki ga imaš rad oz. ki ti veliko pomeni! Nekomu, ki ga imaš rad, zlahka odpustiš, ko odpustiš sebi... Nekomu, ki ti veliko pomeni, težko odpustiš, ker od njega preveč pričakuješ (ker ti veliko pomeni)...

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 31.05.2001 at 10:58:38 Ja, pa mogoče malo manj samopomembnosti, pa bo ;).

Title: Re: Odpuscanje Post by suzi on 31.05.2001 at 11:54:50 Težko je napisat, če si sam nočeš priznati, da te to tako boli. Moj oče in mami sta se ločila, ko sem imela 5,5 let brat pa 4. Najprej sem živela pri njej po pol leta pa naju je pripeljala nazaj k očetu. Potem se pa ni oglasila ene par let, dokler ni tožila očeta za skrbništvo. Midva z bratom sva seveda hotela ostati pri očetu in tako je tudi ostalo, k njej sva pa hodila vsak drugi vikend. Toda ko sem jih imela 14 je začela ukazovati pa usmerjati moje življenje, kar ji nisem pustila. Enkrat je tako prišla k nam, ko sva se z bratom nekaj skregala in se začela dret name in kmalu zatem me je lasala, ker sem ji rekla, da če ni do sedaj skrbela za naju naj naju tudi sedaj pri miru pusti. Jaz sem ji takrat komaj ušla. Od takrat ne govoriva več. Tudi videla sem jo samo še enkrat po tem, saj kmalu tudi brat ni več hodil k njej. Vse to pa se je zgodilo, ko sem ji ravno začela zaupati razne stvari. Ne morem pa ji odpustiti, zakaj naju je pustila! Kako lahko mati zapusti otroka?

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 31.05.2001 at 12:10:59 Au, au. To pa je težko razumet. Ampak, tisto, kar si pogrešala (mamino ljubezen), boš morala najti V SEBI. Torej odpustiti kljub vsemu, zavoljo sebe. Le tako si boš ustvarila prosto pot za priložnosti spoznati Resnico. Enkrat jo zagotovo boš in le-ta te bo osvobodila.

Title: Re: Odpuscanje Post by Lena on 31.05.2001 at 12:26:20 Jaz sem si na začetku pomagala z Lexaurini. Tu in tam, ko mi je bilo najhuje sem kakšnega vzela. Imam namreč srečo, da živim v stanovanju nad taščo in je zato ne morem popolnoma izklopiti iz življenja. Včasih mi je zadostovalo že to, da je malo bolj glasno zaprla vrata in že mi je razbijalo srce. Potem pa sem začela brati, knjige, se vsklučevati v razne pogovore na forumih in počasi opažam, da postajam vse bolj flegma do tašče in njenih fint. Če jo kaj daje, se kar lepo umaknem v svoje stanovanje, mislim si, da je res uboga, ko sama s sabo ne zna priti do konca. Vzamem si kakšno stvar v roke, ki me veseli, ali pa kam odidem in tako počasi ugotavljam, da se me zmeraj manj dotakne zloba nekaterih drugih ljudi.

Title: Re: Odpuscanje Post by herby on 31.05.2001 at 13:18:23 Lena: pravis da tasce ne mores popolnoma izklopiti iz ?ivljenja.   Vse se da, samo pogum je potreben za velike spremembe v zivljenju. pa se to si napisala: počasi ugotavljam, da se me zmeraj manj dotakne zloba nekaterih drugih ljudi. to mas pa dve moznosti: da se te manj dotakne zloba ker si bolj prosojna in sprejemas stvari in razumes ali pa da otrdis in postanes kamen. Samo kamen ne cuti tudi vseh ostalih, lepsih stvari..

Title: Re: Odpuscanje Post by Lena on 31.05.2001 at 13:40:11 Pozdrav. Ne Herby, kamen obsolutno ne morem postati ker je v mojem srcu še preveč ljubezni do vsega, kar je okrog mene. Samo ugotavljam, da je najboljše če ljudi poskušaš vzeti takšne kot so in da se morebitnim neprijetnim stvarem pravočasno izogneš. Npr. če je tašča na dvorišču in vidim da nekaj ne klapa jo samo prijazno pozdravim in ji pravim da se mi mudi nekaj narediti. Tako ji enostavno ne dam priložnosti, da bi me na kakršen koli način napadla ali prizadela. In zato tudi pozneje nisem prestrašena zaradi njenih izpadov in nanjo jezna. In naslednji dan je spet vse po starem. Izognila bi se ji sicer lahko tako, da bi zapustila hišo in se preselila drugam. Vendar so pa to težke odločitve z ozirom na to, da sem v hišo kar precej vložila in da bi to za sabo marsikaj potegnilo. Zato pa je potrebno zbrati že kar precej poguma. No, ko ne bo za zdržati, bom že storila tisti korak. Zaenkrat mi uspeva tako kot sem prej napisala. Tisto o plačilu za mojo dobroto je bila šala, pa kljub temu bi bilo lepo, če mi bo kdo to nekoč poplačal. Ha,ha! Pozdrav.

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 31.05.2001 at 13:51:03 Lena, dobro te razumem, ker imam sama podobno situacijo v sluzbi. So mi pred par meseci cisto  zivci odpovedali (ceprav sem si v bistvu vse skupaj sama nafurala), tako da sem bila prisiljena nekatere stvari razcistit. Ampak situacija se vedno ni v redu, razne malenkosti me ob zivce spravljajo in kot pravis ti, razbijati mi zacne srce, pa roke tresti ipd... Posebej me vrze it tira zvok tipkanja ene sodelavke. :) Smo me morali v drugo pisarno preselit da sploh lahko normalno delam. Se pa sprasujem: ali bi situacijo res razresila s tem, da bi pustila sluzbo? Ali pa moram najprej razresiti stvari, ki me tukaj mucijo, in bom potem lahko svobodna odsla? Marjana

Title: Re: Odpuscanje Post by Dejana on 31.05.2001 at 15:33:59 Marjana: lahko spremeniš službo, se odseliš in greš na konec sveta. Samo eni stvari pa ne moreš uiti - sama sebi. Svoje probleme in to, zaradi česar se jeziš, boš vedno nosila s seboj in ti bo toliko časa breme, dokler ga ne boš eliminirala. To pa boš storila tako, da boš spremenila sebe.

Title: Re: Odpuscanje Post by Lena on 01.06.2001 at 09:26:24 Marjana. Sama sem pred časom imela takšne občutke kot ti. Motilo me je vse, kar je bilo povezano z osebo, ki mi je počasi pila kri, se pravi taščo. Verjetno je enako občutila ona do mene, saj sva se kar lepo sprli. Takrat sva s sinom pograbila šila in kopita in se odselila k moji mami. Lahko ti povem, da je meni sprememba okolja zelo pomagala. Bila sem umirjena, sproščena, zadovoljna in sploh sem se zelo dobro počutila. Moj mož je seveda neprestano hodil tja in naju s sinom rotil, da naj se vrneva. In po nekaj časa sva se res vrnila v staro okolje. Lahko ti povem, da mi je blazno žal, da sem popustila. Sedaj je sicer še dokaj v redu, toda misli na tisti mir in dobro počutje me kar naprej preganjajo in najraje bi se za vedno presila nazaj k svoji materi. Če ti to kaj pove, me veseli. Se pravi, moja izkušnja s preselitvijo je bila pozitivna in verjetno bi tudi tebi pomagalo, da bi okolje spremenila, se pravi zamnjala službo, sama pa morda poskušala nekaj nerediti tudi na sebi, da te ne bi prizadevale stvari okrog tebe, da ne bi prihaja v konfliktne situacije in da bi življenje in okolico jemala takšno kot je.Ker najhujše kar je, je nezadovoljstvo z okoljem, kjer si. To ti nažira dušo, tudi ko je vse o.k. te nekje v globini razjeda in posledica tega je potem bolezen. Pride takrat, ko misliš, da je vse o.k. in dostikrat jo je težko ali sploh prepozno odpravljeti. To je moje mnenje. Želim ti zate dobro odločitev. Pozdrav. Lena

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 01.06.2001 at 10:23:57 Danes zjutraj smo v sluzbi spet imeli veselico, tako da mi kar pase malo na forum prit, zacnem takoj bolj optimisticno gledat na zivljenje. :) Imamo sefa, ki je zelo mocna osebnost, ima se za perfekcionista, pri njem mora biti vse narejeno brez napak, poleg tega pa vedno od vseh pricakuje, da bodo zagotovo kaj zajebali. Pa vedno se z vsem mudi, tudi ce ni nobene potrebe... Jaz sem sicer z njim razresila, ko sem se nehala sekirat in sem ga sprejela taksnega kot je, so se stvari obcutno popravile. (Ceprav ne vem ali sem ga sprejela z ljubeznijo ali z apatijo. ;) ) Ampak v zadnjih dnevih problemi spet prihajajo na povrsje - tokrat zaradi njegovega odnosa do drugih. Ko ga kaj razjezi se pac dere vse povprek in si sestavi cel scenarij, kaj vse se je zgodilo zaradi tvoje napake. In potem so ljudje seveda slabe volje, zivcni, pa se voljo jim pobere. In zdaj se sprasujem, ali res moram vse to samo sprejemati, ali ne bi bilo boljse, da bi mu kdaj namignila, pokazala, da se da tudi drugace, da si veliko od teh problemov sam povzroca. Ker je tudi on mene toliko sprejel, da moje mnenje uposteva. Upam, da ne tezim prevec... Marjana :-/

Title: Re: Odpuscanje Post by Lena on 01.06.2001 at 12:58:26 Marjana. Ta vikend razikiraj za branje. Predlagam ti dve odlični knjigi, ki sta meni precej pomagali in sicer Kako ravnati z ljudmi, ki jih ne prenesete in Osebnostni plus ali Osebnostna sestavljanka. Boš videla, da ti bo v ponedeljek v službi lažje. Pa lep vikend.

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 01.06.2001 at 14:15:19 hmmm sprejemat moraš vse; ljubiti ga moraš celo, zato ker vam vsem, kot firmi kaže prelepo ogledalo, je pa očitno tud on ceu zajebanc, tko da, ne vem, zameni službo pomoje, sploh če si se od njega že naučila kar si se imela za naučit, ker on se me bo spremenil, ostali pa tud ne. iz inata. če bi se manreč ena stran spremenila bi se tudi druga 100%. zameni službo.

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 01.06.2001 at 14:32:12 Men se zdi, da ga mimo strelate ful. Zamenjat službo? Zakaj? Če pa to je ravno priložnost, tista 'sočutna' priložnost, da lahko nekdo uvidi. Res je, da so medčloveški odnosi zapletena zadeva. Saj je že Dejana napisala lepo, da KAMORKOLI GREŠ, GREŠ ZRAVEN. Sploh pa bi bilo dobro, če bi vsak pri sebi razmislil, če je res tako dober, pošten in oh in sploh, da ima drugim 'zlobnim' toliko za odpuščat.

Title: Re: Odpuscanje Post by Marjana on 01.06.2001 at 15:00:00 Hvala vsem, ful ste fajni, pa le ne bom mela pokvarjen vikend. ;) Gape, samo kako pa ves, do kdaj si v neki situaciji da se iz nje ucis in kdaj je cas it naprej? Marjana

Title: Re: Odpuscanje Post by gape on 01.06.2001 at 15:25:48 hja VEŠ. ti veš. noben drug. imho. dobr jasnovidec bi ti verjetno vedu povedat. ampak nima veze ti veš! in ko pride prilika jo zagrab!!! ker ona vedno pride ko je človk prpravljen. če pa nardiš prostor za novo stvar pa pride še prej. sej mora.

Title: Re: Odpuscanje Post by A. on 05.06.2001 at 10:48:36 bere tole pa vidim, da ne vemo dost o zaščiti, mejah, postaljanju zase, pravilih... zato se vam tudi to dogaja! pol vas še učijo: sprejmite, odpustite, ljubite, imejte radi sebe... in to brez tega, da to najprej naredite sebi!!! ostalim pa poveste, da jih sprejemate ampak da bodo tudi oni vas in potem se sprejmite takšne kot ste in povejte ostalim kaj vas moti. seveda je treba narest to tako, da imate pristop,tak da bo zaobjel zakaj posamezna situacija to pa v nadaljevanju povem... Če kdo hoče sodelovat pri COPY LEFT II pojektu,   UREJANJE ENERGIJE 2, naj pove

Title: Re: Odpuscanje Post by Dejana on 05.06.2001 at 11:05:00 Če lahko kaj pomagam, povej kako in kaj! :)

Title: Re: Odpuscanje Post by S. on 20.07.2001 at 09:44:33 Zgodba o odpuščanju 'Iz Srečanja' P.L.Travers: zgodba se odvija v mračnem začaranem gozdu naše podzavesti. Njena junakinja na robu zavedanja ves čas čuti žensko, ovito v dolgo modro tančico, ki nenehno nekaj išče; nikoli je ne more jasno ugledati, nikoli pa tudi ne izgine iz njenega zornega kota. V nenadnem trenutku odločitve ji gospa v modrem zapre pot. Od nje si prizadeva dobiti priznanje, ki si ga je vedno želela in ga potrebovala. Tako sva si stali nasproti, tišina je drhtela od pričakovanja, pteje gozdnih ptic je na lepem utihnilo. Nato si je segla pod tančico in si odkrila glavo. Pojavil se je njen obraz, kot luna, ki se prikaže izza oblaka. ... To je bil moj obraz. ... In zavedla sem se, da sem zmeraj vedela. ... "Odpusti mi," je rekla. "Sem, kar sem." Medtem ko je govorila, ji je tančica zdrsnila na tla, pod njo pa se je pokazalo belo spodnje oblačilo, zmečkano, nagubano in polno madežev, ki jih je na njem pustilo življenje. In ko sem pogledala po sebi, sem videla, da je tudi moja obleka ravno tako zmečkana, nagubana in zamazana. ... Isti obraz, ista oblačila, drugi vidik mene - in jaz sem ga zavračala, ker sem v svoji nevednosti verjela, da lahko nadaljujem romanje sama, brez svoje sence. Z razprostrtimi rokami sva se objeli. In angel, ki je letel mimo, je za breztežen trenutek obstal v zraku, priča najinega objema. "Kjer sta dva, tam so trije!" Dobrohotno se nama je nasmehnil: "Naj Tretji, Tisti, ki pomirja sprte, neizrekljivi, ki ga ni moč videti ne spoznati, v svoji milosti obema odpusti!"

Title: Re: Odpuscanje Post by MIKE on 15.08.2001 at 19:03:45 Odpuscati ne smemo, kolk bo pa potem brezposelnih. :)))) No mislim da je to povezano z razumevanjem in to zelo direktno. Ce razumes, nekoga ki te je uzalil, ce ves, da je na visjem ali nizjem duhovnem razvoju potem razumes tudi njegove vzroke zakaj je to storil. In iz tega potem lahko enostavno sledi odpuscanje. Res je vse religije govorijo v tem, ceprav Uf, TALIBANI, HUSEIN, NASA ZUPNISKA SKUPNOST dela ravno nasprotno, sicer pa kdo trdi, da so oni religija :.))))

Title: Re: Odpuscanje Post by Katarina on 16.07.2002 at 14:45:48 Od kar pomnim zagovarjam misel,da se vsaka stvar zgodi z namenom. To velja tudi za ljudi,ki me,so me ali me bodo prizadeli. Hvala zanje! Hvala za tiste,ki verjamejo Vame,kakor tudi za tiste,ki nikoli ne bodo in mi mečejo polena pod noge. Od vseh se učim.Od slednjih tudi to kakšna nikoli nočem postati... Prav to pa je povezano z odpuščanjem.Odpustim,ker vem,da ne razumejo. Katarina

Title: Re: Odpuscanje Post by Samson on 17.07.2002 at 08:23:38 Katarina wrote on 16.07.2002 at 14:45:48: Od kar pomnim zagovarjam misel,da se vsaka stvar zgodi z namenom. To velja tudi za ljudi,ki me,so me ali me bodo prizadeli. Hvala zanje! Hvala za tiste,ki verjamejo Vame,kakor tudi za tiste,ki nikoli ne bodo in mi mečejo polena pod noge. Od vseh se učim.Od slednjih tudi to kakšna nikoli nočem postati... Prav to pa je povezano z odpuščanjem.Odpustim,ker vem,da ne razumejo. Katarina Hvala tudi tebi, Katarina. Gotovo, vsaka stvar med razumnimi bitji se zgodi z namenom. Pa naj bo namen še tako skrit v temnih globinah podzavesti, namen vendarle izbrskamo, če ga iščemo dovolj vztrajno in dovolj vneto analiziramo posamezna denanja. Strinjam se, da je vsako dejanje usemrjeno zoper nas ali od nas mogoče uporabiti v dobre ali slabe namene, bolje, lahko me obogatijo, če jih prav sprejemam, lahko me močno osiromašijo, če iz njih delam dodatne težave sam v sebi in sam zase. Je pa res, da so včasih nameni tudi slabi, zelo slabi. Poznam takšne primere, vsi skupaj poznamo veliko takšnih primerov. Nekateri ljudje so "srečni", če bližnjemu škodujejo. Ta škoda je pogosto v tem, da nam uničujejo dobro ime, kar je v svojih srajnostih zločin, ki bi ga zlahka primerjali z umorom, lahko nam naredijo gospodarsko škodo, ki gre v stotisoče EUR-ov, da v milijone. Tudi to poznamo. Pa vendar bi se strinjal Katarino z vsem srce. Skupaj z njo se zahvaljujem Bogu za vse, ki mi delajo dobro, kakor tudi za vse, ki mi delajo hudo, kajti prvi mi kažejo, kakšen bi naj bil tudi jaz, drugi mi pa kažejo, kakšen jaz preprosto ne smem biti. V tem je zares osnova odpuščanja, da tudi tistim, ki mi delajo hudo kljub temu želim dobro. To je sicer težko. Jaz sem premagal svojo blobinsko težnjo po obsojanju tako, da sem se trudil vztrajno iskati na tistemu, ki me je prizadel, dobre strani in da sem vztrajno molil tudi zanj. Obenem se mi je razjasnilo tudi to, da mogoče le ne ve povsem, kaj počne, vsaj zavedati se ne more, da s tem, ko namenoma dela slabo drugim, največ slabega naredi sam sebi. In tudi zato je odpuščanje pomembno, da nas ne potegne, da bi škodovali sami sebi tudi s tem, ko bi vračali hudo s hudim. Živeti iznad tega je tisto, kar pomeni visoko obliko duhovnosti, o kateri smo govorili nekje drugje. Lep pozdraav!

Title: Re: Odpuscanje Post by tejka on 03.09.2002 at 06:37:01 Seveda se sproščajo pozitivne energije pri odpuščanju in druga oseba jih zaznava. Dogajajo se lahko čudovite stvari.

Title: Re: Odpuscanje Post by Pegaz on 20.10.2002 at 18:19:16 Odpuščanje je vonj, ki ga vijolica pošlje peti, ki jo je pohodila ;D

Title: Re: Odpuscanje Post by Karmen A on 27.10.2002 at 08:50:11 Pegasos wrote on 20.10.2002 at 18:19:16: Odpuščanje je vonj, ki ga vijolica pošlje peti, ki jo je pohodila ;D In lahko da smo le pismonoše? Ali pa nam ljudje lahko včasih tudi dišijo, ker še nismo rože? Karmen

Title: Re: Odpuscanje Post by ARS on 27.10.2002 at 10:57:41 We need lots of love to forgive, but we need much more humility to ask for forgiveness. Mother Theresa Potrebujemo veliko ljubezni, da lahko odpustimo, a veliko več ponižnosti, da lahko prosimo za odpuščanje.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.