phuhh, a se lahko izgovorim, da nimam chasa? Ko napisem diplomsko? Bo gotovo kaj v tem smislu sirjenja informacij. Kasneje. Da bi zdajle prav aktivno jaz sodelovala v takih receh, pa... men se sam teoretizira... pri konkretnih izgovorih pa nism dobra.  

Znanje, ki ga prenaša učitelj, se je vselej prenašalo naskrivaj, zasebno, od učitelja na učenca.
Zakaj ta skrivnostnost?
Skrivnostnost je edini način za prenos znanja. Učencu ukažejo, da o tem nikomur ne sme govoriti. Um hoče govoriti. Če nekaj veste, potem je to zelo težko obdržati zase: to je ena najtežjih reči. A učitelji so vselej delali tako, to je bil njihov način. Dajo vam nekaj pod pogojem, da o tem ne govorite.
Zakaj?
Zakaj ta skrivnostnost?
Marsikdo bo rekel, da resnica ne potrebuje nobenega skrivanja; ne potrebuje nikakršne zasebnosti. To je nesmisel. Resnica potrebuje več zasebnosti kakor neresnica, kajti, če jo prejme kdorkoli, lahko postane usodna; lahko postane nevarna. Dana je bila določenemu posamezniku. Namenjena je njemu in nikomur drugemu. Ne sme je dati nikomur, dokler sam ni prišel do točke, kjer izgubi svojo individualnost. To je treba razumeti.
osho;meditacija umetnost ekstaze

Ja, res, Gape, preber si kako svojo arhivsko izjavo ...  


Sicer pa, men se zdi, da gre pri šeranju kateregakoli znanja/vedenja, ne glede na to, kakšno nalepko mu prlimaš, za isti "šmorn". Tisti, ki "svoje" znanje/vedenje šera:

- prav v nobenem primeru ne more vplivati na to, kaj bo prejemnik/uporabnik z njim naredil
 oz. kako in če sploh ga bo u življenje spravu.
- vpliva lahko le na to, ali ga bo ter kako in pod kakšnimi pogoji ga bo šeru; če sploh.

In zakaj bi jaz šeranje svojega znanja/vedenja sploh omejevala ali pogojevala? Saj sem ga samo skozi lastno, subjektivno percepcijo v eno svojo verzijo skupi zlimala, od vsepovsod ...

Svojo hči sem brezkompromisno za roko vodila, da se je hodit naučila, sosedi sem brezkompromisno dala recept za un d'best kolač, frendici sem brezkompromisno povedala, kako bi jest njeno štorijo speljala, ... in od nikogar nisem nazaj ničesar pričakovala. Sem mu povedala svoje mnenje, šerala z njim svoje vedenje, kaj bo pa on naredu po vsem tem, je pa zgolj stvar njegove lastne odločitve.

V službo bom spet začela hodit in bom vsakodnevno svoja znanja brezkompromisno za plačo prodajala, ker drugače še ne znam skupi dnarja za hipoteko in najine mesečne stroške na TR spravt.

A bom hkrati svoje znanje tudi povsem brezkompromisno, brezplačno z drugimi delila še naprej, tudi v službi, pa ne zato, ker bi moj um moral govort in se dokazovat, ampak zato, ker - zase - vem, da se mi bo vse vrnilo na način, ki ga bom prakticirala sama.

"Skrivnostnost je edini način za prenos znanja" - dej nehi, no, občutek večvrednosti je že marsikoga prou fajn dol butnu. Zame so posvečenosti znanja in nujnost skrivnostnosti en sam, da ne rečem glih kva.

Zakaj neki ne bi svoji tamali šerala vseh znanj, ki jih premorem, če in ko tako nanese? Pa sej bo z njimi nardila samo to, kar bo sama hotela. Kot starš lahko zanjo upam le to, da bo iz moje, pa drugih ljudi percepcij, uspela zase ta najboljšo zbrat, ki jo bo z odgovornostjo sfurala.

Vse, kar v svojih naročjih držimo, pa po možnosti še skrivamo, nas ma za zihr prheftano nase zaradi našega neznanja, naše nesigurnosti, našega občutka večvrednosti, ali pa že enega od naših strahov.

Viš, in prav zaradi teh sem iskreno za to, da vsa naša znanja/vedenja delimo brezkompromisno, zastonj in nefiltrirano. Se zna zgodit, da bomo skupaj "rasli", se učili še hitreje ...  

Kakšen je že bil osnovni namen te platforme oz. tega "gape" foruma ...


Za brezplačno šeranje prav vsega znanja,
ARS

Quote:


Preden se gremo tole okrog šeranja znanja se moramo res vprašat, kakšnega znanja. Če unga površinskega, ki ni tolk zanje samo, ampak samo informacija o znanju, pol tle ni nobenga problema. Je dobr čim več vedet o vsem, od receptov za kuhat do tega, kako prit do nirvane in kako je tam fajn. To tle gor večinoma počnemo in tud dost hitr opazmo, kdaj se kdo spusti
v šeranje ne le informacij, kdaj prnese srce tkorekoč na pladnju, kar je težko, moraš bit že mal mosjter besede al pa moraš znat dobr čez tipkovnico kanalizirat.

Hočem povedat, da recept šerat iz mame na hčer al pa med zaupnimi prjatlcami je čist nekaj drugega, kot pa ga snet s knjige al pa z neta. Mora zraven dišat, se mora 'masa' pod metlco čutit, morajo bit vsi čuti zraven vključen, tud uni, za katere sploh ne veš. Se vzpostav ena medsebojna toplina pa zaupanje, ko so besede ne tolk nosilci informacij ampak le dodatno sredstvo za ustvarjenje enega sugestibilnega psihičnega stanja, v katerem se ti odprejo vsi čuti in ko pomnenje deluje 100%, ni treba nobene stvari pisat. Tko postane kuharija ena alkimija/magija med psihama dveh posvečenih, med učitljem in učencem in obratno.

T.i. duhovni učitelji so po moje potrebni zarad vzpostavitve zaupnosti, da se vzpostav en sugestiven odnos, ki odpre učencu kanale, ki jih samo podajanje inforamcij ne more. To pri racionalnih metodah podajnja znanja kot ga poznamo v našem izobraževalnem sistemu, ni tolk pomebno, čeprav je pedagoška stroka začela zadnje čase tud takmu pristopu veljavo dajat. Po mojem omejenost na odnos učitelj-učenec ni tolk nujen  kot zaščita pred bojaznijo, da bo ta z znanjem  seb al pa nekomu drugmu škodo delal. Po moje je le en predpogoj, da do izmenjave znanja sploh pride, ker naša kultura na splošno takih subtilnih načinov prenosa znanj sploh ne omogoča. Z odprtejšo  izmenjavo informacij  pa izkušenj tako zaupno in sugestijam  dovzetno kulturo šele oblikujem in skoraj bi si upal trdit, da bomo doživel en nesluten družben razvoj takrat, ko si  bomo lahko med sabo odprto podajal zanja, ne pa samo inforamcije o njih.  Ko bo vsak vsakmu v nečem  učitelj in v čem drugem učenec, ko se bodo  zanja prenašala brez učenja, samo z eno pripravljenostjo na odprto sprejemanje in dajanje...  

titud wrote on 28.10.2002 at 13:05:50:

Že danes smo točno to, kar smo, in šeramo svoja znanja točno tako in tolikor, kot želimo. In meni, sorči, še zmeri velja spodnje, pa ne glede na to, ali gre za "površinska" znanja, kot jih imenuješ ti, Titud, ali pa za odnose "učitelj-učenec". Konec koncev, vsi smo učitelji in vsi učenci; ravno toliko, kolikor smo pripravljeni prenest na nekoga ali pa "prežvečit" v določenem trenutku.

ARS wrote on 27.10.2002 at 23:56:00:


Za brezplačno šeranje prav vsega in vsakršnega znanja,
ARS

Se odlogiram in grem svoj današnji horoskop prebrat. Šment, evo del njega:

They say, “The best things in life are free.” But then they also say, “Money makes the world go around.” They really ought to make up their minds. Perhaps they are just as confused as the rest of us. We know what we need yet we wish we didn’t need it – and we can’t help wondering who on earth ever thought up such a silly system in the first place. The root of all evil? The key to freedom? Perhaps it all depends on how we treat it.


ARS

Quote:


Je ena stvar, da se svojih znanj/vedenj želiš znebit, ker si jih nekak prenapolnjen, pa z njimi nimaš kaj počet, pa jih kot ene viške zastonj okrog talaš pa naj se pomaga z njimi kdor si more, če si hoče. Jest to razumem kot da  gre za  'tržni višek' in je kot  tak le ena presežna varianta  une poslovne, pri kateri nekaj učiš z namenom, da boš pol to znanje neposredno naprej prodajal. Tako šeranje presežka znaja je že vkomponirano v podajanje/prodajane znanja kot socilanoterapevtska varianta, ki se najbolj razmahnila v šeranju računalniških programov in raznih psihotehnik za vsadnjo rabo in me ful spominja na pošiljanja viška moke v lačnim v afriko.  

Je pa druga stvar pa je po moje šeranje znanja v kontekstu osebne rasti, ki naj bi se izkaovlo tako v partnerskih odnosih, v odnosu starš/otrok in  učitelj učenec. Take ranljive skupnosti morajo nujno izoblikovat  izoblikovat  eno vzdušje, skoz katerga se spustijo pa zanavajo najbolj subtilne energije. Ker te te oblikujejo v temlju kot posameznika  in ne bi smel hkrat  postat mehanizmi, ki te zlivajo v družbo  skoz  vzorce, ki se jih nadrilaš s pogojevanjem, posnemavanjem, ponavljanjem iz koristoljubja al pa zarad  represije tistih, ki boljš o tebe vedo, kašen naj bi bil kot pa ti sam. Družba si preko medijev, religij, psihoterapij, farmacije in izobraževalnih sistemov tehnično vedno bolj subtilno prilašača posmeznikovo telo in psiho. To poseganje pa ne temlji na medsebojnem zaupanju in obojsetranski rasti, ki je primaren namen na čustvovanju utemljeni izmenjavi znanj  med partnerjama, v družini in v odnosuučenec/učitelj.

Takega  šeranja znanja v vzdušju zaupanja, namenjenega  osebnostni  rasti, danes po moje ni več možno vzpostavt v nobeni od primarnih skupnosti več, ampak  le globalno. Izkoristit je treba tiste  komunikacijske mehanizme, ki jih je ustvaru trg za šeranje poslovnih informacij pa znanj. Za to pa je treba najprej trancedentirat namen skoraj da v enem religioznem smislu, imet skratka v eno vero v to, da smo po defoltu dobri in drug drugmu vredni zaupanja. Da če smo že od česa odvisni smo odvisni od ljubezni, ki se je  ne more več getoizirat v partnerski/družinski al pa skupinski/kumunski geto, ker tu noter že davno ni več varna pa zaščitena.

Ljubezen  je edin filter, ki se je evolucijsko utrdil kot edino vreden zaupanja. Je po defoltu neprilastljiva in edino skoznjo je možno znanja brezpogjno šerat.      

gape wrote on 27.10.2002 at 13:51:09:


to boldano je EGO ... do točke namreč ...

pa res ... ker vidm da se nikomur ne bere ... osho govori o resnici ki je močna ... velika ... ne samo o svojih izkušnjah ipd ...

in tudi zaradi teh resnic, teh znanj sem ta topic odprl ... in ne mislt da sm se premislu, niti slučajno ne ... mi je pa osho razložu razliko med Resnico in resničnostjo ... bom apdejtu ... morm samo še do konca ozavestit ...