To, kar si nazadnje napisal, Leon, je pa čisto res. Lepše je, če ne veš, da samo sanjaš. Ampak tako ali tako mi ni uspelo nič več od tega, da sem zaspala kot top in sploh ne vem, če sem kaj sanjala. Mogoče je pa bolje tako, namen mojih sanj je bil namreč zgladiti nek spor med nama, ampak, če me noče poslušati v realnosti, me verjetno tudi v sanjah ne bi bil vesel. Bo moralo pač moje življenje naprej brez njega...
Vseeno hvala za nasvete, bom poskusila še kdaj kaj podobnega, ker me res zanima, če mi lahko uspe kakorkoli vplivati na to, kaj sanjam. Drugače se mi zdi škoda vsega tistega časa, ki ga v življenju prespimo...

Sama s sabo sem že vse razčistila, škoda sicer, da se je moralo končati tako, kot se pač je, ampak čez nekaj časa se bo že pokazalo, zakaj je bilo to dobro. Vedno se!

Ni mi ga treba nikamor pošiljati, ker je že tako dovolj daleč, lahko samo zaprem to poglavje in se z njim ne ukvarjam več. Sicer pa sva (sem?) že čisto zašla s teme o sanjah