pač
lastniki kapitala ne rabijo zdravih sužnjev, pač pa sužnje!
še več ... ko bo ... kako že reče alojz ... samo po sebi (my ass) ... pršlo do tega da se ne bomo mogl več reproducirat, pa naj bo to zarad pesticidov al pa pomanjkanja sonca, bomo z velikim veseljem sprejel naklonirana telesa ... ki pa bojo naklonirana na tak način kot bojo hotl lastniki kapitala ... valjda ...
tm več shizofrenosti ne bo
bo enost
u egu ...

Kapital po moje  po moje posledic hormoskih motilcev na človeka (na insekte pač, saj je nesposobnost njihovega razmnoževanja pač namen, da se jih umiči/zatre) sploh ni zavedal oz. jih ni nameraval (ker je bil antropocentrizem tako močan, da je izključeval redproduktivno  podobnost med človekom in npr. 'kmetisjkim škodljivcem'). Podobno se kapital v želji po širjenju produkcije/potrošnje ni zavedal učinka  plastike na reproduktivno (ne)sposbnost človeka, kar pa še ni razlog, da ne bi vseh teh posledic obrnil v svoj prid, kar po boštjanovem mnenju nepreklicno vodi v (socialno in ekloško) katastrofo globalnih razsežnosti. Boštjan opozarja na splošno razširjeno nemoralo (nesposbnost empatije, hedonozim, narcizem), ki je posledica dejstva, da kritična masa moških zaradi pomanjakanja testosterona ni več sposbna it skozi klasično razrešitev ojdipovega kompleksa, po kateri mlad moški sublimira spolno energijo v kreativne dejavnosti,  s podretitvijo očetu sprejeme zakon ( moralne norme), ki jih vzame za svoje in jih  potem prenaša na nasledsvo in na tak način zagotavlja kontinuiteto civilizacije... Generacije, ki so hormosko motene, tako ostajajo na prededipalni stopnji (v smislu metroseksulcev in maminih sinčkov) in se kot take sploh ne zavedajo, da so nekreativne, nemoralne, dekadentne/destruktivne in ko prevzemjao mesta v ekonomiji in politiki se sploh ne zavedajo te svoje destruktivnosti. Kot taki so nasprotno  zelo zaželjen in 'učinkovit' upravljalski kader dekatetnega/destruktivnega šok kapitalizma v prermanetnem izrednem/vojnem/predkatastrofičnem  stanju...      

El Pesnik wrote on 02.06.2010 at 11:59:02:


V preteklih obdobjih  vladavine edipalnih egov, ki so šli skozi edipalni proces (in se niso zaradi pomanjaknja testosterona zataknile na infantilni/predipalni stopnji ), so se uravnovešanja dodgajla skozi medgeneracijske konflikte (ki so bile samo podružbljeni/kolektiovni  izraz  preboja posameznika). Zato smo bili tudi v preteklosti priča vojn in  revolucij, po katerih so se vzpostavljana nekašna začnasno uravnotežena stanja vladavine zakona. Po boštjanovi teoriji se zdaj nahajamo pod vladavino prededipalnih egov (ki zaradi pomanjkanja testosterona nimajo dovolj libidalne moči, da bi šle skozi proces edipizacije), za katerega je značilen konformizem, narcizizem, družbena neodgovornost in s tem zažiranje sedanje generacije v prihodnost naslednjih (neustavarjanje katere vsaj na zahodu  že več destletij prav zaradi učinka  hormonskih motilcev itak ne ozavestvimo kot problem)... Tko da ja, problem prejšnjih egov je v bistvu res v tem, da je v želji/pohlepu  po razvoju in profitu (nehote?)  sproduciral komforno generacijo, ki se temu kolektivno  ni več sposobna zoperstavit, ker posamezniki v njej ne gredo več skozi isti proces razvoja ega kot so šle prejšnje. V tem smsilu ne pomaga nobeno zganjanje nostalgije po stari (edipalno/paternalitično) urejeni družbi, možna je samo katstrofična samodestrukcija ali preboj v postedipalno obdobje zavesti (boštjan kot model preboja ponuja satori), ki ga bo (morda) povzročil (pred/post)katastrofični stres tako pri edipalcih kot predeipalcih...        

titud wrote on 02.06.2010 at 13:04:59:


Rekel bi, da si je Boštjan izbral napačnega žtvenega osla za stanje v naši družbi (če je za njega edini krivec hormonski motilec). Ne rečem, da ne pripomore, glavni krivec pa vsekakor ni... Se pa strinjam s teboj, da industrija/kapital ni imel kastracijskih namenov od začetka, jih je pa dobro ponucal za svoje namene.
In se strinjam s Poetom, da so bili problemi tudi v preteklosti, ko motilcev ni bilo. In se ne strinjam, da je te konflikte reševal spopad. Spopad je samo preuredil prioritete. Po (in med) vojnah je bilo potrebno preživet za vsako ceno, filozofiranje je bilo potisnjeno ob stran ...

Pa še par tehnikalij, da ne bo nesporazumov; hormonski motilci iz pesticidov izvirajo praviloma iz skupine herbicidov. To so pizdarije, ki uničujejo rastline (plevel). Aktivne snovi (in njihovi metaboliti) v rastlini delujejo na procese rasti same rastline, se pravi ga (večinoma) zavirajo, ali včasih celo popolnoma ustavijo - rastlina propade. Te snovi pa v živalskem svetu posnemajo delovanje estrogena- od tod potem "feminizacija" zarodkov in potem tudi odraščajoče popoluacije.
Insekticidi (žužkostrupi) nasprotno morajo delovat hitro. Če se čaka na rezultate kemične kastracije, zna bit škoda (gospodarska) že ogromna. To po domače povedano pomeni, da mor ažužek poginit v najkrajšem možnem času, zato so insekticidi praviloma v skupini živčnih strupov. Se sicer tudi tu pojavljajo motilci razvoja, ko gre za razvoj jajčec ali ličink, ampak mislim da gre tu bolj za blokatorje encimov, kot za hormone. Ne bom pa trdil, ker nisem prepričan. Pa teh zadnjih je bolj malo. Še vedno prevladujejo živčni strupi.

(ammmm ...., da ne bo nesporazumov, jaz sem kao študiran kmet in ne prodajalec ali proizvajalec FFS. zato nekaj malega vem o teh pizdarijah   )

Se strinjam, moja teza je pač taka, da ne glede v katero obdobje človeštva se postaviš, gre vedno "nekaj narobe". Sam trdim, da vzrok niti ni v zunanjem svetu, prej bi rekel, da je človek v notranjem eksistencialnem konfliktu - kar pomeni jaz kot ločen od sveta ki me obdaja - in potem iz tega osnovnega dejstva izhaja vse to kar vidimo. Z drugimi besedami, da je dogajanje v svetu samo simptom tega kar čutimo znotraj, ki pa je hudo klavstrofobičen občutek 'jaz sem tu svet je pa tam, in svet me v vsakem trenutku ogroža'. Tako da jaz vedno bolj prihajam do spoznanja, da sploh ni važno kaj poteka na zunaj, ker vse kar poteka na zunaj je samo simptom tega do česar pride pri starosti ob nekje 3 letu, ko se človek zave sebe in sveta okoli sebe kot dveh različnih stvari. Od tu naprej je pa navidezno lahko ali manj ali pa več kaosa v svetu. Recimo med leti 1914 in 1945 je bilo v svetu neprimerno več kaosa v svetu kot ga je sedaj, pa se sedaj vseeno globoko pritožujemo kako slabe da stvari so. In ni rečeno, da se kaos ne bo znova ponovil, potem bomo pa govorili, kako da nam je bilo lepo, ko so bili še metroti in mamini podjebkoti in pahorići in janšići in podobni ...

[quote author=bik33 link=1275468323/7#7 date=1275478974]titud wrote on 02.06.2010 at 13:04:59:


No, hormonske motilce (hvala za strokovno razlago) so morda res  priročni 'zvezdnik'  predvsem zato,  ker  jih mediji zaradi svoje izmuzljivosti lahko dvakrat eksploatirajo: najprej s strokovno podprtim  demoniziranjem/mitologiziranjem  njihovih učinkov, potem pa prav tako  s strokovno utemeljevanim minimaliziranjem. Nekaj podobnega smo doživeli že  podnembnimi spremembami, povzročenimi z mistifikacijo in kasnejšo demistifikacijo učinkov  co2...        

El Pesnik wrote on 02.06.2010 at 13:50:55:


Osebnostni razscep na zunaj in znotraj, do katerega pride po tretjem letu, sovpada s procesom 'trganja' od matere, ki se v t.i. civilizacijah pojavlja kot proces edipizacije ega. Ta razcep, ki je posebno izrazit pri moškem, ker zaradi tabuja incesta mora preusmerit/sublimirat  svojo libidalno energijo (doživet  simbolično kastracijo), kar mu  sicer povzroča trajno nelagodje ('nelagodje v kulturi' kot ga imenuje freud) in je vir stalne nevrotičnosti, ki pa je po drugi strani temeljni gradni kamen vsake civilizacije (za uvedbo tabuja incesta namreč ni nobenega biološkega razloga, ampak zgolj družben: da se libidalna energija vloži v potrebo po interkaciji s čim večjim številom drugih, da se na tak način lahko vzpostavi, vzdržuje in reproducira  kompleksna kultrna zgraba, potrebna za vzpostavitev neke civilizacije...). Ta osebna  nervoza se seveda odraža tudi v pozročanju družbenih konfliktov, ampak če bi jo odpravili bi hkrati odpravili tudi temeljne vezi med  člani razširjene skupnosti. Določena mera entropije/kaosa je torej vzgrjena v samo civilazicijo, katere trajnost je odvisna od občutka za vzdrževanje prave mere nervoze...