Quote:Praviš, da M.L. dobro misli le neznanje ga ovira pri realizaciji. Misel ni enaka dejanju. To je vse.
Lp,Igor
Pomembnost nadziranja misli je zelo pomembna. Lahko mislimo, kar hočemo, vendar če našemu srcu neurejena misel ni po godu, s tem še ne bomo udejanili te misli v dejanje. Če nam pa je takšna slaba misel všeč, tedaj svojo voljo že tudi povežemo s slabo mislijo brez ljubezni do bližnjega, in potem nismo več daleč od tega, da bi takšno misel, ki sta jo dopadenje in naša volja oživila, uresničila, če se nam zdijo okoliščine ugodne in brez zunanje nevarnosti dopuščajo dejanje. Zato je vendar modro in nadvse pomembno nadzirati misli, ki se porajajo v človekovem srcu, z izčiščeno lučjo razuma in čistega uma, kajti misel je seme dejanja; nujnega in modrega nadziranja misli resnično ne bi bilo mogoče izraziti odličneje kot prav s tem, kar pravi Mojzes: "Ne poželi tega in onega!" Ko nas začne močno skominati, je naša misel že oživljena s našim dopadenjem in z našo voljo in potem bomo takšno oživljeno misel v sebi zelo težko povsem zatrli. Misel in zamisel sta vendar, kot sem že prej rekel, seme dejanja, to pa je sad semena. Kakršno pa je seme, takšen je tudi sad.
Zato si lahko mislimo, kar hočemo; toda ne oživimo nobene misli in nobene zamisli do sadu, dokler to misel ali zamisel temeljito ne preverimo pred sodnim stolom svojega razuma in uma! Šele tadaj, ko misel tam prestane svetlobni in ognjeni preizkus, jo lahko oživimo v sad ali dejanje, in tedaj nas že sme mikati kaj dobrega in resničnega; toda nekaj neurejenega, ki očitno nasprotuje ljubezni do bližnjega, nas ne sme nikoli mikati!
Dokler namreč človek ne postane popoln gospodar svojih misli, tako dolgo tudi ne bo gospodar svojih strasti in dejavnosti, ki iz njih izvirajo. Kdor pa ni gospodar in mojster v sebi in nad seboj, je še daleč od večno samostojnega duhovnega življenja in je ter ostane hlapec greha, porojenega iz človekovih neurejenih misli, in strasti, ki izvirajo iz njih, ter omadežujejo vsega človeka.
Pa lep pozdrav.