M.L.
|
Ni popolnosti življenja, s katero ne bi bila tesno povezana tudi notranja moč, ker je popolno življenje hkrati tudi popolna moč sama. Toda pri darovih duha iz Boga, ki so dani ljudem je s človekovimi notranjimi posebnostmi nujno povezana tudi raznovrstnost, in to zato, da lahko v vsej večnosti blaženi duhovi služijo drug drugemu glede na moč svoje ljubezni do Boga in iz te ljubezni do sebe tudi drug drugemu.
Tako nekdo dobi pri svojem popolnem notranjem življenju dar predvidevanja, drugi dar modrosti v besednem in govornem izražanju, tretji dar odkrivanja in ustvarjanja, četrti dar močne volje, peti dar ljubezni, naslednji dar resnobe, nekdo drug dar potrpežljivosti in spet nekdo drug predvsem dar moči in usmiljenja in spet naslednji moč ponižnosti. In tako v neskončnost pri enem eno , pri drugem drugo, da lahko, kot sem že rekel, vsak duh podpira drugega v tem ali onem; toda v nujnem primeru lahko vsak duh združi v sebi vse sposobnosti in je lahko učinkovit v vsakem daru duha iz Boga, ki si ga lahko zamislimo, čeprav je ta še tako poseben.
Da je tako lahko sklepamo iz neskončne množice talentov, sposobnosti in lastnosti ljudi na tej zemlji. Nekdo je posebno dober govorec, drugi slikar, tretji pevec, četrti odlično računa, peti dober mehanik, naslednji zidar, nekdo izdelovalec predmetov, tkalec, lekarnar in itd. In tako je vsak že po naravi obdarjen z nekim posebnim talentom; toda kljub svojemu posebnemu talentu je obdarjen še z vsemi drugimi človeškimi sposobnostmi, čeprav manj, in lahko vsako od njih s trudom in marljivostjo izpopolni do resnične popolnosti.
Pot do življenske popolnosti je za vsakega enaka. Enaka izlivu svetlobe iz sonca ali padanju dežja iz oblakov. Toda potem spoznaš neskončno različico delovanja iste sončne svetlobe in prav tako istega dežja tako v kraljestvu mineralov kot tudi pri rastlinah in živalih. Tako kot moramo opaziti neskončno raznovrstnost že pri materialnih stvaritvah, pa je še toliko večja raznovrstnost v življensko popolnem kraljestvu najbolj blaženih angelov.
Zato se ne sprašujmo ali nam bodo dane vse lastnosti, če bi morda dosegli življensko popolnost, temveč se v vsej ponižnosti in ljubezni neustavljivo preobražajmo na svoji svetlobni poti in potem bomo že povsem jasno spoznali, kakšen dar Duha iz Boga nam je uspelo pridobiti.
Kajti človeško telo ima zelo različne dele in člene, vsi pa živahno in po svoje prispevajo k ohranjanju celotnega dejavnega človeka; ali smo morda kdaj slišali, da bi se udi in členi našega telesa pritoževali, češ da bi bila leva roka raje desna, noga raje gleva, ali da bi bilo uho raje tam ,kjer je oko, ali nasprotno?
Če je telo povsem zdravo, potem je tudi vsak njegov del in člen povsem zadovoljen s svojem položajem, lego, nalogami in lastnostmi, in si ne želi zamenjave.
To velja prav tako za občestvo ljudi in duhov, ki je v svoji celosti tudi podobno človeku. Tu del predstavljajo oči - vidce, - del ušesa - tiste, ki zaznavajo, -del roke - tiste, ki so močni v dejavnosti, - del noge - to so tisti, ki vztrajno korakajo k višji svetlobi, - del srce - tiste, ki so močni v ljubezni, - del želodec - tiste, ki sprejemajo vse dobro in resnično iz Boga in tako hranijo celotno družbo, - del je spet podoben možganom - to so modreci, ki venomer urejajo vso družbo, - in tako se od najmanjšega do največjega nadaljuje v neskončnost, in vsak še tako drobcen člen, vsako posamezno vlakno je po svoje mogočno in blaženo ter deležno sposobnosti in lastnosti celotne družbe, prav tako kakor so naše noge deležne svetlobe naših oči in naše oči sposobnosti naših nog. Naše oko se veseli, da se lahko po zaslugi vsega telesa in nog premika, tja kjer lahko zagleda nove čudeže in stvari, ki se jih veseli v razumu in srcu; to veselje se potem prenese tudi na noge, tako je tudi noga hkrati oko, uho, razum in srce.
Če to dobro premislimo, smo lahko prav gotovo več kot zadovoljni z vsakim prejetim darom od Božjega duha.
Pa lep pozdrav.
|