Quote:Od kje prihaja, od povsod iz tvoje notranjosti. Simfonijo lahko celo komponiraš do neke mere. Je pa res, da se lahko orgle in celoten orkerster s svojo paleto harmoniziranih zvokov skrije, pred šabdom.
Nisem bil iniciiran. In to je, kjer se ne strinjam s šurat jogo. Prav tako ne v načinu meditacije. Zadeva je dar.
Dragi igore, žal ti prejle še nisem odgovoril, hotu sem ... pa me je nekaj odvračalo. Lahko bi ti napisal od prve, pa je bilo tako mišljeno v meni prestrogo in ... od konfliktov ni prave komunikacije. Nimam občutka da poslušava isti notranji Zvok, Šabd. Lahko bi opisal par besed o tem, vendar mi ni dovoljeno ... zadeva je res dar, zato se z njo ne ponaša naokoli in razkazuje. Kar je od duše, naj ostane pri njej, a ne da z njo manipulira razum ... pa čeprav zna iz tega izdelati svojo simfonijo. Torej ta dar je za nas zaupen!
Pojem iniciacije je soroden pojmu
posvetitev in resničen
krst po Svetem Duhu (krščansko!). Pa o tem razmisli! Če pa hočeš ... kot vidim da slediš Alojzu .... iti po poti vključitve vesoljni inteligenci, potem se boš itak moral posvetiti, inicirati po njihovem. Ni druge ... pravzaprav še ni jasno kako to pri njih poteka. Če že nič od vsega tega ne izbereš, pol pa kar ostani ateist in v ciklusu Kolesa Življenja. Vendar v tem ni odrešitve duše ... na vsakega neposvečenega potem preži Smrt in jovo na novo ... ni samo šabd dar, tudi človeško življenje je velik dar ... to je osnovno, pol pa se prejmejo ostali darovi ... neodvisno odločanje, notranje izkušnje, posvetitev ... kar se tiče Poti. Kar pa se tiče več o poslušanju Šabda, bi o tem raje bolj zaupneje in ne tukaj. U redu? Meditacija pa je itak logičen korak, ko poslušaš Besedo ... samo se udobno usesti in zapreti oči, sčasoma potihne miselni hrup. Stvar je samo, koliko je kdo vztrajen v tej vadbi "umiranja". Pol ure je premalo.
Robi:
Quote:Bodi luč samemu sebi. Bodi sam svoje lastno zaupanje. Drži se resnice znotraj sebe kot edine Resnice. –
Buddha
Ta nasvet velja za posvečene pri Učitelju Buddhi. Nanaša se na Luč v duši, na resnico, ki jo sami dojemamo kolikor nam moč zavesti dovoli. Toda kaj s človekom, ki sprejema samo vedenje in resnico iz zaslepljenega uma? Koliko je sploh dolga in široka ta Resnica, ki je z razumom ne gre zaobjeti? Tudi v praksi kontemplacije le s spokojnim in umirjenim umom ni moč doseči druge strani Oceana, če nisi povezan z "ladjo Besede" ... to je resnično "transportno sredstvo" za dušo. Drugače je človek samo kot čoln, ki nima brez višje pomoči nobene možnosti prepluti širni Univerzum, ta Ocean materializiranih svetov. Ali pa imaš kakšno drugo idejo, hmm?
pozdrav!