M.L. wrote on 04.03.2010 at 20:47:27:Kako prepoznamo lažnega preroka od pristnega? Prav zlahka; po sadovih namreč! Kajti na osatu ne rastejo fige in z trnja ne obiramo grozdja. Pristni prerok ne bo nikoli sebičen in bo daleč od vsakega napuha. Hvaležno bo sicer sprejel, kar mu bodo darovala dobra in plemenita srca, toda nikoli ne bo od nikogar ničesar zahteval.
Lažni prerok pa bo ovrednotil vsako tako imenovano bogoslužno dejanje za izmišljeni in zlagani blagor človeštva. Lažni prerok bo grmel v svojem prepričanju in sodil vsakega, ki se ne bo z njim strinjal, pristni pa ne bo nikogar sodil, temveč bo brez vsake koristi le opominjal na napake človeštva.
Pristnega preroka ne bo mogel nihče nikoli užaliti, kot jagnje bo prenesel vse, karkoli mu bo svet storil; samo proti laži bo vzkipel z ognjem resnice in ju bo zmeraj izničeval.
Lažni prerok je zmeraj smrtni sovražnik vsake resnice in vsakega boljšega napredka v mišljenju in dejanjih, nihče razen njega naj ne bi nič vedel ali imel kakšne izkušnje, da bi bil namreč vsak prisiljen zmeraj in v vseh stvareh pri njem poiskati dragocen nasvet.
Lažni prerok misli samo nase, Bog in njegov red sta mu nadležna in smešna stvar, za katero nima v sebi niti iskre vere, zato si tudi lahko z najlažjo vestjo naredi boga iz vsakršne materije, kakor se mu zljubi. Razumljivo je potemtakem, da takšen bog, po rokah lažnega preroka, zlahka dela čudeže v očeh povsem zaslepljenega ljudstva.
Čist konkretno in brez provociranja bom sedaj odgovoril na tale post.
Torej: če ti misliš, da ti bo tvoj um uspel povedat, kdaj je nekdo "pravi" in kdaj "lažni", potem se v veliki zmoti. To pa zato, ker ti bo tvoj um povedal, kdo naj bi bil pravi, ki naj bi se obnašal po določenih vzorcih, katere je tvoj um sprejel za verodostojne. Torej se bo tvoj um vedno odločal ali je nekdo pravi ali pa ne, in zato boš vedno zgrešil.
M.L. ti vse preveč iz razuma gledaš na duhovnost - kaj je prav, kaj narobe, kaj pravilno, kaj ne. To ni duhovnost, to je razumsko špekuliranje. Malo se vsedi nazaj in daj razum na pašo.
Pa ne pisat veleumno, kako je nekaj nekje več od dobre ženske v postelji, ker imaš spet neko umsko predstavo, da to pa ziher ni to, ampak da je nekaj tam bolje od tega tu. Zapletaš se v lasten razumski um, ki te ne spusti na nivo duše, te pa seveda prepričuje, da si že tam. Zbudi se, dobri princ, rada bi ti (ona), dala vse, ti pa spiš svoje sanje, kot bi bil iz pravljice! Zahval se Tanji Ribič za tele verze (al pa Saši losiću, sej je vseeno), sam malo se zabremzaj.