M.L.
|
Duh in materija, življenje in smrt, ljubezen in sovraštvo, resnica in laž, že nekoliko nakažejo, da mora vse to iz nekje izhajati, sicer ne bi nikoli moglo postati zaznaven pojav.
Če zlo ne bi izhajalo iz nekega temeljnega nastanka, od kod naj bi potem prišlo v človeški čut? Iz tega lahko s svojo izurjeno miselno močjo morda le začnemo zaznavati, da vsega, kot so: resnica in laž in še več podobnih nasprotij, ni mogoče pripisati najvišjemu in najboljšemu Božjemu bitju!
Ali lahko doumemo, da je Bog kot najvišja, najgloblja resnica sama, položil človeku v srce lažnivi čut, da bi ta potem grešil proti Božjem redu in postal prostaški v svojem govorjenju in ravnanju? O, ne, Bog je vendar ustvaril človeka duhovno po svoji podobi , torej čistega, resničnega in dobrega.
Ker pa je duhovni človek tudi za svoj nadaljnji obstoj pogojno moral prehoditi pot mesa, si ga je po navodilu najvišjega Božjega duha moral izposoditi iz materije zemlje; in v meso je bila položena za človekovega duha preizkusna nasprotna utež, ki se imenuje skušnjava.
Ta pa ne tiči le v človekovem mesu, temveč v vsej materiji, in ker materija ni to, kar se nam kaže, je za človeka, ki preskuša samega sebe, laž in prevara, torej navidezni duh, ki obstaja in ne obstaja. Obstaja zato, ker obstaja vabljiva materija za človekovo meso, vendar tudi ne obstaja, ker materija ni to , kar je videti.
Zdaj moramo prav razumeti!! Ta sleparski duh, ki je sam na sebi popolna laž, je prav duh vsega sveta materije, in ravno to, kar se imenuje satan ali poglavar vseh hudičev.
Človek, ki torej z ljubeznijo zajema vsakovrstno materijo in se v njej dejavno utemeljuje, greši proti Božjem redu, ki mu je materijo začasno podložili pod njegovo bivanje le zato, da bi se z njo bojeval in se krepil za nesmrtnost z uporabo svoje povsem svobodne volje. In posledica greha je smrt ali uničenje vsega tistega, kar si je človekova duša prilastila iz materije, ker vsa materija ni nič v tem, v čemer se prikazuje.
Če pa je tako, kaj potem koristi duši, če bi za mesenega človeka pridobila vse materialne zaklade zemlje in se tako pogreznila v meso in njegov nizkotni, živalski pohlep, v svoji duhovni sferi pa bi potem trpela škodo in izgubila realnost resničnega življenja.
No pa lep pozdrav.
|