El Pesnik wrote on 20.04.2010 at 21:45:03:


Ampak opazovalec deluje v tebi skozi tebe z tabo , ne moreš ga poznati ker ni nekaj drugega ločenega od tebe , res je težko povedat ali je opazovalec prvi ki obstaja ker če ni nič opazovano tudi opazovalca ni in ne more obstajat eno brez drugega . Vesolje samo ozaveščeno v človeku deluje skozi njega in opazuje samo sebe in tako kreira samo sebe in človeka ki je vesolje. Večno sedaj se obstoj preliva in ustvarja novo iz obstoječega.

titud wrote on 21.04.2010 at 08:57:50:

Čaprav ne vem ... Mnogi govorijo o tem, da bi blo kunštno pozornost usmeriti na opazovalca. Medtem ko nekdo drug pove, da je že ta opazovalec sam iluzija - obstaja in ne obstaja. Tak da je vsaj zanimivo za nas "ljudi", če že vsaj letet kot priči ne mormo, pa dematerializirat in materializirat ne mormo, in potovat s svetlobno hitrostjo. V bistvu smo ful omejeni, tak da edin veselje je fraza - istočasno obstajaš in ne obstajaš (vsaj zame). Ki si želim leteti. Kot ptič. Pa ne morem. Ni panike. Ker ne obstajam. Samo istočasno pa obstajam. Cel šmorn. Ki ga ni. In je.

Držte se!  

Že od descartesa naprej velja, da je misel lahko znotraj mentalni predmet- stvar, ki se, ker sama po sebi ni več zmožna eksitence in ker tudi ni del realnega sveta, mora umakniti  v svet duha kot predstavno bistvo. V tem primeru so realna bistva, ki lahko in tudi dejansko obstajajo, samo ceneni in neracionalni dvojniki sveta idej-slik. Ker so ideje-slike nekakšne abosulte, ki jih misel najdeva v sami sebi, lahko izhajajo le iz misli (ali iz njenega avtorja). Tko kot čisti duhovi tudi mi ne potrebujemo stvari za spoznavo: dovolj je, da se jasno zavemo, kar je v nas, in ni potrebno, da bi prihajali v ponižujoč stik z resničnostjo. Skratka, najprej zrelativiraš (nepopolno/umazano) zunanjo (objektivno) resničnost  in jo idealistično zreduciraš (duhovno očistiš) na realizem notranjih (subjektivnih)  bistev, potem pa (v stilu ciganskega konja, ki so ga ravno odvadili jesti seno pa je crknil) si primoran reducirati še idealizem... na kaj?  

take the red pill      

Quote:

Kera je že to? A to je una, ki ti pol možic pokaže kok je zajčja luknja globoka in se zbudiš naplavljen iz neke komore, pol te pa ful zebe? V tem primeru, hočem zeleno tableto, ne tisto modro, ko pol spet sanjaš in misliš, da ženšina v rdečem dejansko obstaja.

Hočem zeleno tableto! Sam problem je pač v tem, da če je vse iluzija, pol je tud zelena tableta iluzija. In potem je kar je, tud če ni. Sam še vseen se mi zdi, da bi vzel zeleno tableto, tud če je ni.

Quote:

Ko te bo bolela glava, si rečeš, da se ti samo zdi, pa ne rabiš več nobene tablete...

Robi wrote on 21.04.2010 at 13:13:53:

Nop, bolečina se bo še vedno zdela, kar pomeni, da bo obstajala, in največ kar lahko rečeš o bolečini je, da se zdi, da obstaja. To je to.