Weishauptove bavarske Iluminate ne smemo zamenjevati z »ILUMINATI«, skupino, ki smo jo proučevali do sedaj. Resnični Iluminati so se - kot je že bilo omenjeno -
infiltrirali v BRATSVO KA Č E v Mezopotamiji, in se s svojim imenom, osebno ali v javnosti nikoli ne pojavijo. V tej knjigi uporabljam besedo Iluminati, ker so jo sprejeli
insajderji, in se nanaša na skupino ljudi, ki deluje v ozadju. Adam Weishaupt je za svoj red, katerega cilji so bili podobni ciljem Iluminatov pač uporabljal isto ime (morda
zato, da bi še enkrat več zmedel bodoče raziskovalce s enako poimenovano skupino, ki se pojavlja v javnosti). Da ne bi prišlo do zmešnjave, bom Weishauptovo skupino
vedno imenoval Bavarski Illuminati.
ADAM WEISHAUPT se je šolal v jezuitskem samostanu in končno postal profesor cerkvenih predpisov. Z leti so mu katoliški pogledi postali pretesni, in postal je učenec
židovskega filozofa Mendelssohna,. ki ga je spreobrnil v gnosticizem.
Kaže, da so leta 1770 z Weishauptom navezali stike nedavno združeni posojevalci denarja (Rothschild), da bi za njih ustanovil SKRIVNI RED BAVARSKIH ILLUMINATOV
v Ingolštadu.
Bavarski Iluminati so bili zasnovani kot krogi znotraj krogov (kot čebula). Ko so iniciiranci dokazali svojo sposobnost ohranjanja skrivnosti, so jih sprejeli v ožji krog s še
večjimi skrivnostmi. Le tisti v najožjem krogu so poznali prave namene bavarskih Illuminatov. Pripadnikom nižjih stopenj je bilo rečeno, da višjih stopenj ni, in osebnost
Velikega mojstra je ostala skrita, kot v strogi pokornosti. Bavarski Illuminati so se delili na trinajst stopenj, kar se ujema s trinajst stopenjsko piramido na enodolarskem
bankovcu Združenih držav.
Sistem je za ugotavljanje slabosti članov, ki so dosegli stopnjo patriarha kopiral jezuitsko špijoniranje in obveščanje. Ta politika je dovoljevala redu, da so postavili
patriarhe na tista mesta, kjer so njihove talente najlaže izkoristili. Ena od njihovih taktik je bilo tudi javno ovajanje, kot varovalka, da noben patriarh ne bi delal proti redu.
Weishauptu je uspelo k bavarskim Iluminatom pritegniti najboljše in najbolj bistre glave iz vrst visokih financ, industrije, izobražencev in pisateljev. S pomočjo podkupnin in
spolnosti je pridobil oblast nad tistimi, ki so bili na zelo pomembnih mestih.
Ko je to dosegel, se je Weishaupt posluževal izsiljevanja, da bi nad temi nesrečneži zadržal oblast. Bavarski Iluminati so potem v igro poslali adepte (višje stopnje), da so
svetovali vladnim ljudem, seveda na skrivaj. Ti eksperti so znali politikom svetovati na tak način, da so delovali v korist bavarskih Illuminatov. To pa je bilo opravljeno tako
prefinjeno, da so ljudje, ki so odločali, verjeli, da so do teh idej prišli sami.
Razlog svojega obstoja so bavarski Illuminati utemeljevali s potrebo po izkoreninjenju nesrečnih okoliščin v družbi, za vrnitev človeka v svoje naravno in srečno stanje. Ker
je to pomenilo tako nadvlado nad monarhijo kot tudi nad cerkvijo, so si ustvarili nevarne nasprotnike. In še enkrat več se je izkazalo, da je tajnost najučinkovitejše orožje
reda.
Listina, ki je postala znana kot »NOVI SATANOV TESTAMENT« kaže Waishauptovo ideologijo v pravi luči. Listino so bavarski Illuminati skrbno varovali, jaz pa jo bom
tukaj le predstavil, ker mnogi ljudje še vedno dvomijo, da so »Protokoli sionskih starešin« avtentični. Morda bo tem bralcem laže sprevideti globalni načrt in pravila, ki
določajo njegovo uresničevanje, če bo beseda Žid izpušč ena. Listina je poslala znana šele leta 1875, ko je kurirja bavarskih Illminatov na njegovi poti iz Frankfurta proti
Parizu zadela strela, in je informacija o zaroti svetovne razsežnosti, ki jo je nosil s sabo, postala znana in odkrita javnosti.
V njej piše:
da je prva skrivnost pri usmerjanju ljudi, nadzor javnega mnenja s sejanjem razprtij, dvomov in protislovnih pogledov, dokler se ljudje v tej zmešnjavi nič več ne bodo
znašli, in postali prepričani, da je bolje, da nimajo lastnega mnenja o državnih zakonih. V ljudi je treba vcepiti strasti in tiskati bedasta, umazana in gnusna besedila.
Nadalje je naloga tiska, da prikaže nesposobnosti ne-iluminirancev v vseh državnih in verskih zadevah.
Druga skrivnost je, da je treba človeške slabosti, vse slabe navade, strasti in napake prignati do skrajnosti, dokler ljudje drug drugega ne bodo več razumeli.
Nič ni bolj nevarno kot moč osebnosti, zato se je treba proti temu boriti. Č e je oseba obdarjena z ustvarjalnimi duhovnimi silami, lahko vpliva na milijone ljudi.
Vsi narodi se bodo upehali z zavistjo, sovraštvom, spori in vojnami, pomanjkanjem, lakoto in razširjanjem epidemij (kot npr. AIDS), dokler ne bodo videli nobene druge
rešitve, kot je popolna pokorščina Illuminatom.
Č e je država zaradi radikalnih notranjih sprememb ali zaradi državljanske vojne, ki je padla pod kontrolo zunanjih sovražnikov izčrpana, potem bo gotovo pogubljena, in
zato podvržena naši moči.
Ljudje se bodo navadili na iluzijo kot nekaj samoumevnega, zadovoljni bodo s plehkostmi, tekajoč za zadovoljstvom, izčrpavajoč se v svoji večni obsedenosti s tem kaj je
novega, bodo končno začeli slediti Iluminatom, ki bodo poskrbeli, da bo množicam za njihovo poslušnost in pozornost dobro plačano.
Zaradi družbene izprijenosti bodo ljudje izgubili svojo vero v boga.
Natančno sledeč le govorjeno in pisano besedo, bodo množice vodene po željah Iluminatov.
S pomočjo vizualnih informacij se mora ljudem preprečiti, da bi znali misliti sami zase, in jih prisiliti, da bodo obstoječe umske moči uporabljali za le za gojenje lastnega
nartcicizma in prazno govoričenje. Svobodomiselne ideje strank bodo do pogube izničevali illuminatski govorniki, dokler se ljudje ne bodo tako utrudili, da bodo s prezirom
sprejeli govornike kateregakoli gibanja. Po drugi strani pa bo politična znanost Iluminatov neprenehoma pitala ljudi, da ne bodo imeli časa za lastno mišljenje.
Množice so slepe, nerazumne, manjka jim razsodnosti, in zato ne morejo sodelovati v državniških poslih, temveč jih je treba voditi s trdo roko in brezpogojno silo.
Do svetovne nadvlade je mogoče priti le po ovinkih, z namernim spodkopavanjem temeljnih kamnov resnične svobode - pravosodja, volilnega sistema, tiska, osebne
svobode, predvsem pa izobraževanja in kulture ljudi - pod delom najstrožje tajnosti za vse dejavnosti.
Namerno spodkopavanje temeljnih kamnov moči države; vlade je treba ustrahovati tako dolgo, dokler ne bodo zaradi miru pripravljene žrtvovati vso svojo oblast.
V Evropi je treba razlike med ljudmi in narodi podpihovati do te mere, da se bo med njimi ustvaril nepremostljiv razkol, in nobena krščanska država ne bo dobila pomoči,
ker se bo vsaka druga država bala pogubnega zavezništva proti Iluminatom.
Na vseh celinah se bodo sejalo razprtije, nemiri in sovraštvo, da bi se ustrahovalo države in zlomilo njihov odpor.
Vse državne institucije morajo izpolnjevati pomembne naloge znotraj države, tako da bi se bil z njihovo oslabitvijo celotni državni aparat prisiljen zaustaviti.
Predsedniki držav bodo izbrani med tistimi suženjsko pokornimi Iluminatom, katerih pretekla temna dejanja jih bodo prisilila v zveste izvrševalce ukazov Iluminatov. Tako
bodo Iluminati lahko na novo interpretirali zakone in spreminjali ustave.

V 18. stoletju je Nemčija postala središče evropske templjarske prostozidarske lože (to ni imelo nič skupnega ali pa zelo malo z izvorno ideologijo vitezov templjarjev).
Templjarske stopnje prostozidarstva so uvedli v sistem svobodne pokornostih kar je pomenilo, da so se morali člani zaobljubiti strogi pokornosti tistim z Višjo stopnjo.
Vodja, imenovan Neznani predstojnik, z nazivom Vitez rdečega peresa, je bil zvest škotskemu redu, torej Stuartom.
Stroga pokornost
Približno desetletje po iniciaciji FREDERIKA VELIKEGA je strogo pokornost in škotski red prevzela večina nemških prostozidarjev.
Frederick si je prislužil ogromne dobičke s konflikti, h katerim so prispevali škotski prostozidarji. Prizadeval si je za razširitev Prusije, zato je podpiral JAKOBINCE proti
HANOVERJANCEM, med drugim tudi leta 1745 med veliko invazijo na Anglijo. Kasneje je z Angleži sklenil zavezništvo in se z njihovimi težavami okoristil tako, da jim je
posojal nemške vojake. (Očitno je tudi on bral Machiavellija!).
To je bila ena največjih sleparij v zgodovini Evrope: majhna skupina nemških knezov zruši angleško krono in tja postavi Hanoverijanca. Potem izkoristijo svoj vpliv, da
vpletejo v vojno Anglijo, in nadaljujejo s praznjenjem angleške državne blagajne s posojanjem plačancev.
Zadolžitve so ponovne služile židovskim bankirjem, in s tem Illuminatom, na njihovi poti, da zavladajo svetu.
Bitka pri Waterlooju
To je bil najmočnejši udarec družine ROTHSCHILD, ki je do tedaj že izgradila popolno vohunsko in kurirsko službo po vsej Evropi.
20. junija, 1815 je eden njihovih kurirjev, kije pravkar prispel iz bojnega polja, NATHANU ROTHSCHILDU izročil informacijo o francoskem porazu. Nathan se je v naglici
vrnil v London, kjer je na borzi prodal vse svoje delnice »angleški konzul« in s tem ustvaril videz, da je Anglija izgubila bitko. Govorice so se razširile, in večina drugih
delničarjev je prodala svoje imetje, zaradi bojazni, da ne bi izgubili vsega. Po nekaj urah je vrednost »Angleškega konzula« padla iz enega dolarja na pet centov, in Nathan
jih je po tej smešno nizki ceni začel kupovati. Nedolgo zatem je uradna vest o angleški zmagi dosegla London. Vrednost »Angleškega konzula« se je v trenutku povzpela
na višjo ceno, kot je bila njena začetna vrednost, in se je pozneje še dvigovala.
Napoleon je dobil svoj Waterloo, Nathan pa nadzor nad angleškim gospodarstvom. Č ez noč se je že tako ogromno bogastvo Rothschildov za več kot dvajsetkrat povečalo.
Francozi so po porazu imeli težave pri obnovi, zato so leta 1817 podpisali izdatno kreditno pogodbo s francosko banko OUVARD in londonsko banko BARING
BROTHERS. Ne pa tudi z Rothschildi. In ko je v naslednjih letih Francija potrebovala nadaljnja posojila, so se ponovno izognili Rothschildom.
Rothschildom to seveda ni bilo všeč, in poskušali so na vse dovoljene in nedovoljene načine prisiliti vlado, da bi jim prepustila posle, a brez uspeha.
5. novembra. 1818, pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Potem ko so se obveznice francoske vlade postopoma rasle že celo leto, so nenadoma za čele
padati. Na dvoru Luja XVIII. je bilo ozračje nadvse napeto. Edina, ki nista bila zaskrbljena, temveč celo zelo zadovoljna, sta bila brata Rothschild. KALMAN in JAKOB.
Kajti oktobra leta 1818 jima je s pomočjo agentov in njunimi brezmejnimi zalogami denarja uspelo nakupiti ogromne količine francoskih obveznic, ki so jih izdali njuni
tekmeci Ouvrard in Baring Brothers. To je povzročilo porast cene: 5. novembra 1818 sta na vseh večjih evropskih borzah začela prodajati ogromne količine teh obveznic, s
čimer sta povzročila preplah.
S tem so Rothschildi postali najpomembnejši tudi v Franciji. Francoski dvor jim je moral nakloniti vso svojo pozornost, in to ne le v finančnih zadevah.
Po tem francoskem porazu je hiša Rothchildov prevzela nadzor nad Francijo, v Londonu pa je Nathan Rothschild imel neposreden vpliv na britanski parlament preko
»Angleške banke«
Kdo je bil Kaspar Hauser?
V začetku 19. stoletja se je prastara prerokba začela uresničevati. Po izročilu verjetno najvplivnejše tibetanske skrivne družbe, »dGe-lugs-pa« (Rumeni klobuki), po kateri
naj bi se točka, kjer naj bi se sila VRIL, sila, ki upravlja vesolje, premaknila iz Tibeta, »strehe sveta«, v »deželo polnočne gore« — v Nemčijo. Zaradi tega razloga so
Tibetanci vedno podpirali Nemčijo in postali tajni ustanovitelji tretjega rajha. V tej prerokbi, kot tudi v Jezusovi prerokbi, ki jo boste našli v poglavju o združenju Thule, je
rečeno, da bo nova »Licht-Reich« (realnost luči) vzniknila v Nemčiji, s čimer bo vzeta moč Židom. (Primerjajte z Matej 21:43, kjer Jezus nagovori Žide: »Kajti povem vam,
da vam bo vzeto božje kraljestvo in dano ljudem, ki ustvarjajo njene sadove.«)
Rečeno je bilo, da se bo rodil otrok, ki bo združil celotno Evropo, brez vojn, z ljubeznijo. Ta otrok naj bi bil duhovni mojster, podoben Jezusu, in bi zatorej bil sovražnik
Židov.
Ta otrok je bil rojen na Mihaelov dan. 29. septembra 1812, v Karlsruheu, kot otrok nadvojvode Karla in njegove žene, Stefanie de Beauharnais, Napoleonove posvojenke,
in zatorej prestolonaslednik Badenske hiše - Nemški cesar!
A Iluminati in Č rno plemstvo je zanj vedelo, in hotelo, da bi otrok izginil. Francoska Veličastna loža Orienia je otroka ugrabila, a niso ga mogli kar umoriti. Č e bi usmrtili
fizično telo, posodo duše, bi si duša preprosto izbrala drugo telo, in bi sicer z nekaj zakasnitve vseeno zasedla prestol. Zato so jo morali držati ujeto v telesu, in ji preprečiti
izpolnjevanje njene naloge. Tako so prostozidarji otroka imeli v nekako normalnih okolišč inah do drugega leta in pol, ko je začel kazati prve znake spomina (to je č as, ko
se duša pričvrsti znotraj fizičnega telesa). Potem so prostozidarji otroka zaprli v kletko v neki kleti, brez vsakršne svetlobe, kar je trajalo od drugega leta in pol do
petnajstega leta (dvanajst let in pol!). A s tem se mučenje še ni končalo: kletka je bila tako majhna, da deček ni mogel niti iztegniti nog ali vstati, zato so se njegovi udi
razvili izkrivljeno. Kot boste videli pozneje, to predstavlja zančilen prostozidarski ritual.
Prostozidarji se sporazumevajo z znaki, za vsako kazen imajo svoj znak, tako da vsak prostozidar lahko prepozna vzrok, zaradi katerega je bila oseba kaznovana. V tem
primeru so izbrali kvadrat, ki je eden od prostozidarskih znakov kompas in kvadrat.
Po dvanajstih letih in pol življenja v kletki brez svetlobe, le ob kruhu in vodi, so prostozidarji menili, da so zmagali, otroka so naučili štirideset besed in napisati ime Kaspar
Hauser. Pustili so ga na ulici v središču Nurenberga in mislili, da bo popolnoma izgubljen.
Ko so Kasparja našli, so ga najprej za nekaj ur zaprli, kajti ni znal govoriti, ni bil navajen svetlobe, nikoli ni še zavestno videl človeškega bitja, ni znal prav hoditi - skratka,
se je vedel zelo nenavadno. A policijski načelnik je takoj uvidel, da deček ni nikakršen kriminalec, kajti bil je zelo lep otrok, in spoznal je, da se mu je pripetilo nekaj
nenavadnega. Kasparja je dobila družina načelnikovega prijatelja, ki ga je sprejeli kot lastnega otroka.
Potem pa so stvari začele spreminjati. Otrok je bil zelo nenavaden. Po pol leta je Kaspar znal že dokaj dobro govoriti, začel je risati... Bil je natančen, izjemno čist,
najprikladneje oblečen, vse v njegovi sobi je bilo urejeno. Imel je izjemen spomin, ki ga niso opazili še pri nobenem drugem otroku, zapomnil si je vse, kar je kdorkoli rekel,
vedel za oblačila, ki so jih nosili ta ali oni dan ... A tu se njegova čudežnost še ni končala. Ni bil le zelo lep otrok, imel je tudi izjemne telepatske sposobnosti.
Vedel je kaj

Leta 1836, pod predsednikovanjem Andrewa Jacksona, je bila ustanovitev centralna banka ponovno zavrnjena, a je dobila dovoljenje za delovanje ponovno leta 1863, in
se leta 1913 preimenovala v zvezno banko (Federal Reserve Bank), danes znano kot centralno banko ZDA. (več podrobnosti sledi).
Po smrti Mayerja Amschela leta 1812 je varstvo nad družinskim premoženjem prevzel Nathan. V Londonu je odprl NATHAN MAYER ROTHSCHILD & SONS BANK, s
poslovalnicami na Dunaju, v Parizu in Berlinu. Banka se je ukvarjala z delnicami in posojili, upravljala in nadzirala je druge banke, železnice, tovarne jekla, orožja in mnoge
druge. V Ameriki jo je zastopal KUHN LOEB & CO, J.P. MORGAN & CO ter AUGUST BELMONT & CO.
Nathan je obdržal svoj položaj v družinskem klanu dokler ni bil zastrupljen na družinskem srečanju leta 1836. Razlog prireditve je bila poroka njegovega sina LIONELA
ROTHSCHILDA. Nekateri menijo, da so Nathana odstranili, ker si je prisvojil prevelik delež družinskega premoženja.
Njegov sin LIONEL je bil kot novi šef N. M. Rothschild & Sons zelo uspešen, in končno uspel priti tudi v parlament.
Jakob (James) Rothschild, poslovalnica v Parizu, je upravljal z družinskim premoženjem od leta 1836 do 1868. Bil je Nathanov naslednik.
Rothschildi so skupaj z bavarskimi Iluminati predstavljali finančno podporo sionizmu in pozneje komunizmu, začeli in financirali so mnoge revolucije in vojne.
Rothschildi so na primer financirali obe strani v ameriški državljanski vojni, med letoma 1861 in 1865. Od decembra 1860 do maja 1861 je enajst držav, katerih
gospodarstvo je slonelo na suženjstvu (južne države), hotelo zapustiti zvezo in ustanoviti konfederacijo. Aprila 1861 je to pripeljalo do vojne za odcepitev z drugimi
zveznimi državami na severu. Vzroki, ki so pripeljali do te državljanske vojne so bili skoraj izključno zasluga delovanja in provokacij ROTHSCHILDOVIH AGENTOV. Eden
Izmed njih je bil GEORGE BICKLEY. ki je ustanovil VITEZE ZLATEGA KROGA (KNIGHTS OF THE GOLDEN CIRCLE). Hiša Rothschildov je uporabila Bickleya in
njegove viteze, da so razpihovali slabosti zveze za konfederativne države. V preostalih zveznih državah je »J.P. Morgan« in »August Belmont« poveličeval prednosti
zveze.
Londonska banka Rothschildov je financirala sever, pariška jug. Fantastičen posel za Rothschilde. Č e financiraš obe strani in jima še dobavljaš orožje, moreš biti
zmagovalec. Američani so bili edini poraženci, tako sever kot jug (s pozdravi od Machiavellija).
Vendar se je predsednik Lincoln tega zavedal in Rothschildom ni hotel plačati ogromnih obresti. Od kongresa je zahteval, da začnejo tiskati zelene dolarske bankovce, s
katerimi bodo plačali zvezne vrste.
To je bilo seveda v nasprotju z načrti Rotschildov, zato ga je je njihov agent JOHN WILKES BOOTH 14. aprila 1865 umoril. Johna W. Bootha so pozneje osvobodili »Vitezi
zlatega kroga«, in preostanek svojega življenja je preživel v Angliji, zahvaljujoč zajetnemu plačilu Rothschildov.
Po Lincolnovi smrti so zelence vzeli iz obtoka, pozneje so jih po smešno nizki ceni odkupili »centralni« bankirji Morgan, Belmont in Rothschild.
Načrt za svetovno vlado
WEISHAUPT je umrl leta 1830, star dvainosemdeset let. Leta 1834 je prevzel vodstvo bavarskih Iluminatov GIUSEPPE MAZZINI, in ostal na tem položaju do svoje smrti,
leta 1872.
Med svojim vodenjem reda bavarskih Iluminatov, se je Mazzini dopisoval s satanistom ALBERTOM PIKEOM, »SUVERENIM VELIKIM VODJO STARODAVNEGA
ŠKOTSKEGA PROSTOZIDARSKEGA REDA« (Sovereign Grund Commander of the ancient and accepied Scotlish Rite of Freemasonry), iz južnega dela ZDA, pozneje
ustanoviteljem »KU KLUX KLANA«.
Mazzini je Pikea imenoval za operativnega vodjo bavarskih Iluminatov v ZDA. Kot najvišja iluminista sta delovala skupno. Pike je prevzel teozofske vidike njunih operacij,
Mazzini politične. Ko je prostozidarska loža Veličastnega orienta prišla v Evropi zaradi Mazzinijevega protirevolucionarnega delovanja na slab glas, je ta Pikeu predstavil
genialni načrt.
V pismu Pikeu, z dne 22. januarja, 1870, je Mazzini zapisal:
»Vsem zvezam moramo dovoliti, da bodo nadaljevale tako kot do sedaj, po svojem sistemu, s svojimi osrednjimi oblastmi in svojimi raznolikimi načini komuniciranja med
visokimi stopnjami znotraj istega reda, da bodo organizirane kot do sedaj, a ustvariti moramo neki nad red, ki bo ostal nepoznan; vanj bomo vključili tiste prostozidarje
visokih stopenj, ki jih bomo izbrali sami. Preko njega bomo vodili vse prostozidarstvo, ki bo postalo nekakšno mednarodno središče, toliko močnejše, ker bodo njegove
smeri ostale skrite.« (Okultna teokracija, Occult Theocracy, Lady Queenborough in Nihče se je ne upa poimenovati zarota, None Dare Call It Conspiracy, Gary Allen).
Očitno gre za elitno, 33. stopnjo Škotskega reda. Ideologija te stopnje je podana v naslednjem poglavju.
V pismu z dne 15. avgusta, 1871, je PIKE vodji Iluminatov Mazziniju okvirno predstavil, kako naj bi s pomočjo treh svetovnih vojn osvojili svet. kako osnovati »NOVI
SVETOVNI RED«.
PRVO SVETOVNO VOJNO naj bi uprizorili zato, da bi carsko Rusijo spravili pod kontrolo bavarskih Iluminatov. Rusijo bi potem uporabili kot grešnega kozla za nadaljnje
širjenje ciljev bavarskih Iluminatov drugod po svetu.
DRUGA SVETOVNE VOJNA bi se morala začeti z podpihovanjem različnosti med nemškimi nacionalisti in političnimi sionisti. To naj bi pripeljalo do širitve ruskega vpliva
in ustanovitve države Izrael v Palestini.
Do TRETJE SVETOVNE VOJNE naj bi ob podpihovanja iluminatskih agentov pripeljala nesoglasja med sionisti in Arabci. Spopad naj bi popolnoma spremenil svet.
Prav tako naj bi bil načrt te vojne sprožiti sovražnosti med nihilisti in ateisti in povzročiti družbene spremembe z največjo okrutnostjo in nasiljem.
Po zlomu krščanstva in ateizma bi ljudem pokazali pravi »Luciferjev nauk«, in s tem ubili dve muhi na en mah.
Vidimo, da po tem načrtu drugi svetovni vojni sledi scenarij, ki se popolnoma razlikuje od tistega, kar nas učijo zgodovinske knjige.
Albert Pike in Vitezi Ku Klux Klana
Ponovno imamo opravka z ALBERTOM PIKEOM in Škotskim redom prostozidarjev. Uradno je prostozidarski red Škotskega reda ustanovila v Združenih državah leta 1801
skupina privržencev torijevcev. Vendar so ti gojili antikrščanstvo in prakticirali satanizem že mnogo prej.

Alberta Pikea močno ukoreninjena, je podpiral smrtno kazen in dovolil dokajšnje število usmrtitev. To je usmrtitev revnih in č rncev. Pred kratkim je Vaughtov sin izjavil, da
sta se Clinton in njegov duhovnik strinjala, da njuna religiozna prepričanja dovoljujejo pobijanje zapornikov in nerojenih otrok (posebej črnskih).
Clinton je prav tako član Sveta za zunanje zadeve (Council of Foreign Relations), trilateralne komisije (Trilateral Commission). Bilderbergerjev (več o njihovi pomembnosti
pozneje) in doživljenski član prostozidarjev, imenovanega »DeMolayski red za dečke«.
Jacques de Molay je bil veliki mojster Vitezev templjarjev in je bil 18. marca 1314 v Parizu sežgan na grmadi. Po zapiskih reda. DeMolayev red vodijo »eminentni
prostozidarji«, sestavljen iz sinov prostozidarjev mojstrov, starih štirinajst do enaindvajset let, ki jih učijo sedem kreposti: sinovske ljubezni, spoštljivosti. Uslužnosti,
tovarištva, čistosti (v besedi, misli in dejanju), zvestobe in patriotizma. V kolikšni meri se ti nauki skladajo z resničnostjo je vprašljivo.
Karl Marx
Veja bavarskih Ilumionatov, v svojem času poznana pod imenom »Liga pravice«, ki je nastala iz ene najuspešnejših revolucionarnih tajnih skupin v Franciji »SOCIETE
DES QUATRE SAISONS« (združenje štirih letnih časov), je sprejela medse dva nova člana, Žida MOSES MORDECHAI MARX LEVIJA (znanega kot Karla Marxa) in
njegovega prijatelja, FRIEDRICHA ENGELSA, ki sta zanje pozneje napisala »Komunistični manifest«. Del manifesta je zrasel na njunem zelniku, po večini pa je bila to
ideologija »Lige pravičnih« in drugih francoskih skrivnih združenj, ki so zavzele revolucionaren odnos do Francije.
Gary Allen piše:
»V resnici je »Komunistični manifest« krožil naokoli že mnogo let prej, preden je bilo Marxovo ime dovolj poznano, da so ga postavili za avtorja te revolucionarne knjižice.
Kari Marx je v resnici le ažurural in uredil prav iste revolucionarne načrte in načela, ki jih je že pred sedemdesetimi leti začrtal Adam Weishaupt, ustanovitelj reda
Iluminatov v Bavariji.« (»Nihče se je ne upa poimenovati zarota«. None Dare Call It Conspiracy).
»Boj proti kapitalizmu« se je zdaj lahko nadaljeval. Zahvaljujoč se svojim intelektualnim sposobnostim, je Marxu uspelo spremeniti podobo lige, ki je leta 1847 spremenila
svoje ime v »KOMUNISTI Č NO LIGO«.
To nam zdaj jasno kaže, kako so bavarski Iluminati v Angliji in Ameriki ustvarili »kapitalistični« sistem in na drugi strani »anti-kapitalističnega«, t.j. »komunističnega«, da bi
na ta način v Machiavellijevem stilu imeli korist od tako ustvarjenih konfliktov, držeč človeštvo v stalnem sporu in zato zmešnjavi.
Več o temi:
•
Prostozidarji v Ameriki in načrt za svetovno vlado
•
Blackwater: Vitezi Malte v Iraku
Č rno plemstvo
Preden so ogledamo »celotno sliko«, moramo ponovno narediti majhen ovinek, da si razjasnimi še nekatere pojme.
Za naslednjo informacijo se moram zahvaliti bivšemu agentu MI-6, dr. Johnu Colemanu, za njegove izjemne raziskave. Je edini, ki je v angleščini kdajkoli pisal o »črnem
plemstvu«; na ameriškem kontinentu je pionir tovrstnih raziskav. Dr. Colemana sem osebno spoznal, in moram reči, da je v svojih namenih iskren.
Dr. Coleman nas spoznava s pojmom, ki ga ne boste našli v nobeni običajni knjigi ali slovarju: »črno plemstvo« (Black Nobility). Gre za oligarhične družine Benetk in
Genove, ki so v 12. stoletju imele privilegirane trgovske pravice (monopole).
Dr. Coleman:
»Prva od treh križarskih vojn, med letoma 1063 in 1123, je utemeljila moč beneškega črnega plemstva in utrdila moč premožnih vodečih razredov. Aristokracija črnega
plemstva je dosegla popolni nadzor nad Benetkami l. 1171, ko se je pooblastilo za imenovanje velikega doža preneslo na Veliki svet, ki so ga sestavljali pripadniki trgovske
aristokracije; to jim je prineslo popolno zmagoslavje. Benetke so od takrat v njihovih rokah, a moč in vpliv beneškega črnega plemstva sega mnogo dlje od njenih meja, in
jo je danes, leta 1986, moč čutiti povsod na svetu. Leta 1204 so oligarhične družine svojim članom dodelile fevdalne enklave, kjer se začne veliko kopičenje moči in
pritiska, dokler se ni vlada spremenila v zaprto družbo najvplivnejših družin črnega plemstva.«
Č rno plemstvo si je prislužilo svoje ime s svojimi umazanimi dejanji: kadarkoli se je prebivalstvo uprlo vladnim monopolom ali čemurkoli drugemu, so vodje upora prijeli in
surovo obesili. Vršijo tajne atentate, umore, spravljajo v stečaje različne osebe in podjetja, ki jim nasprotujejo, ugrabljajo in posiljujejo ...
In katere so te družine?
Najpomembnejše med njimi so:
•
Hiša Guelfa (ang. Guelph) (Britanija),
•
Hiša Wettina (ang. Wettin) (Belgija),
•
Hiša Bernardotte (Švedska),
•
Liechensteinska hiša (ang. Liechenstein) (Liechenstein),

Preden se začnemo ukvarjati z Anglijo, moramo pojasniti nekatere izraze. KRALJICA je na čelu kraljeve družine, britanski kolonialni imperij - z glavnim mestom Londonom
- pa vodi ministrski predsednik s svojim ministrskim svetom.
A prav tako kot je Vatikan v Rimu, obstaja ločena, neodvisna država znotraj Londona, CITY. City, imenovan tudi najbogatejši kvadratna milja na svetu, zavzema v srcu
Londona skoraj natanko tolikšno površino (2.7 km2). V njem naj bi prebivalo 4.600 ljudi in bilo zaposlenih pol milijona ljudi. Vlada Cityja, KRONA (THE CROWN), je
sestavljena iz trinajstih članov, vodi jo LORD MAYOR. Tu se nahajajo najbogatejše in najmogočnejše gospodarske ustanove Anglije, kot so Angleška banka (Bank of
England), ki je pod kontrolo Rothschildov, londonski Ljoyd's, londonska borza, pisarne mnogih mednarodnih trgovskih podjetij in ulica Fleet, časopisno in založniško
središče. CITY ne pripada Angliji. Ni niti pod pristojnostjo monarha, niti vlade britanskega parlamenta. CITY je resnični vladar Anglije, saj sta tako kraljica kot ministrski
predsednik podrejena Lordu Mayorju. S fasado ministrskega predsednika in ministrskega sveta se ustvarja vtis, kot ti odločajo, kaj se bo zgodilo, a so v resnici le lutke v
rokah Cityja.
Ko kraljica obišče City, se z lordom Mayorjem sreča pri »sveti pregradi« (Temple Bar), simboličnimi vrati, ki vodijo v CITY. Pokloni se in vpraša za dovoljenje za vstop v
njegovo zasebno in suvereno državo. Svoj pristanek ji izkaže tako, da ji izroči državni meč. Pri državniških obiskih, kot je ta, lord Mayor v svoji sve čani obleki zasen či
kraljico in njeno spremstvo, ki so omejeni zgolj na običajna, ulična oblačila. Nato popelje kraljico, ki stopa dva koraka za njim, v CITY.
Kot sem omenil prej, je ustanovitev Angleške banke spodbudil William Paterson, ki je bil agent CITY-ja. Po Des Griffinu CITY nadzira Rothschildov imperij.
Da bi se izognili napačnim interpretacijam moramo razumeti, da sta v Veliki Britaniji dva ločeno delujoča imperija - kolonialni imperij, ki je pod kraljevo družino, in imperij
Krone. Vse kolonije belcev (Avstralija. Nova Zelandija, Kanada, Južna Afrika) so bile pod oblastjo angleške vlade. Vse druge kolonije (Indija, Egipt, Bermudi, Malta,
Singapur, Hongkong, Gibraltar in centralno afriške kolonije) so bile zasebna lastnina KRONE, tako imenovane kolonije Krone.
Seveda so med sabo sodelovali, saj je družina Windsor del črnega plemstva, ki mu pripada tudi City.
Trgovina z opijem
Med izgradnjo imperija si je BRITANSKA VZHODNO INDIJSKA DRUŽBA (BRITISH EAST INDIA COMPANY - BEIC) nakopič ila velikansko premoženje s trgovino opija.
BEIC je ustanovil Kitajsko notranje poslanstvo (China Inland Mission), katerega glavna naloga je bila, da ceneno kitajsko delovno silo spremeni za v opijeve odvisnike, in s
tem pridobi tržišče za svoje blago.
Nedvomno dvor ni hotel, da bi bilo to dogajanje razkrito. Zato so vključili britansko tajno službo. BRITANSKI VOJAŠKI TAJNO OBVEŠ Č EVALNI ODDELEK (British Military
Intelligence Department, Section 6 /MI6/) oz. TAJNO OBVEŠ Č EVALNO SLUŽBO (Secret Intelligence Service /SIS/).
Začetki MI6 segajo nazaj do kraljice Elizabete I., pod katero je sir Francis Walsingham postal državni blagajnik za enoto MI6, ki se je ukvarjala z »umazanimi posli«. Zaradi
svojih nekaj stoletij dolgih izkušenj, se MI6 uvršča med najboljše tajne službe na svetu.
BEIC je imel vodilno vlogo v trgovini z opijem vse dokler ni kitajska vlada leta 1729 kajenje opija prepovedala.
Od 1791 do 1894 je pod KRONO število legalnih plantaž opija poraslo od 87 na 663. To je končno pripeljalo do opijske vojne na Kitajskem.
Leta 1729 je BEIC, kot podaljšek črnega plemstva, ustanovilo Odbor tristotih, da bi poenostavilo upravljanje bančnih poslov in trgovskih transakcij. Danes je ta skupina eno
najpomembnejših skrivnih združenj in prav tako deluje v skladu s ciljem »svetovne vlado«. Je tako imenovana elita CITY-ja. Pozneje je Odbor tristotih razvil strategije,
kako obiti kitajske zakone proti mamilom.
LORD INCHAPE je osnoval P&O Shipping Company (Pomorsko družbo P&O), in je bil dejanski ustanovitelj Hongkong & Shangkai bank (Hongkonške in Šanghajske
banke), ki je pomagala prikrivati trgovino z opijem. Druge britanske banke, vpletene v trgovino z mamili so: British Bank od the Middle East, The Midland Bank. The
National Westminster Bank, Barclays Bank. The Rovay bank of Canada and Baring Brothers Bank. Vse te banke so povezane z Rothschildovimi bankami preko Odbora
tristotih.
Ko so gradili Harrimanova železnico, da bi povezali Kalifornijo z vzhodom ZDA, so tja pripeljali ceneno delovne sile iz Kitajske. Mnogi delavci so že bili odvisni od opija, in
tako se je trg razširil v Združene države. HARRIMAN je ustanovil svoj železniški imperij s finančno podporo londonske banke N.M. Rothschild & Sons Bank.
Obstajajo tehtni razlogi za sklep, da so bili namerno uporabili prav kitajske opijske odvisnike, da bi tržišče z opijem razširili v Združene države.
Današnja situacija:
Neue Solidarität je v članku z naslovom Kraljica in narkotiki, v izdaji dne 8. septembra 1993, zapisal:
»Zares redko in prav prijetno presenečenje je, da lahko v britanskem tisku zasledimo novico o kraljevem dvoru, ki je tako zelo blizu resnici. Prejšnji teden je takšna novica
tekmovala z naslovi na naslovni strani londonskega Timesa, z dne 27. avgusta, 1993. Naslov: »Kraljevska družina je bila 'visoko' v Visokogorju (Highlands)«. Č lanek, ki se
je opiral na raziskavo škotske revije Leopard razkriva, da je bila uporaba mamil in narkotikov nekaj vsakdanjega. Z originalnimi dokumenti je Leopard dokazal, da je kraljica
Viktorija s svojim spremstvom, pogosto Churchillom in Rothschildovimi družinami, imela v svoji visokogorski lekarni dostop do znatnih količin kokaina, heroina in drugih
narkotikov. Times poroča isto: »Kaže, da je kraljica Viktorija, monarhinja resnega obraza, dobro znana po svojem "To nas ne zabava", naročila dovolj kokaina in heroina
za svojo posest v Balmoralu na Škotskem, da bi lahko bila vsa visokogorska (Highland) dolina 'high' (zadeta). Lekarniški dokumenti »kažejo, da so kraljevim članom in
njihovim gostom redno dostavljali precejšnje količine kokainskih in heroinskih raztopin.«
Ozadje boljševiške revolucije
Zaradi mnogih protižidovskih zakonov v Evropi, so bili mnogi Židi brez lastne posesti in zato prisiljeni, da potujejo naokrog. Katerokoli državo si si izbrali, da bi se v njej
nastanili, so naleteli na odpor. Ob koncu 19. stoletja je bila carska Rusija še edina resna ovira na poti Iluminatom, da zavladajo svetu.
Leta 1881 je Theodor Herzl, spet kazarski Žid, v Odesi (Rusija) ustanovil SIONISTIČ NO GIBNJE, z namenom, da bi nastanka židovske domovine v Palestini.

Proti koncu 19. stoletja so banke, ki so bile v Rothschildovi lasti, začele z obsežno kampanjo, s katero so hoteli doseči, da bi bogato ameriško gospodarstvo prišlo v
njihovo last. Okoli leta 1900 je Rothschild poslal v Ameriko še enega agenta, PAULA WARBURGA, da bi sodeloval z bančnim podjetjem Kuhn Loeb & Co. To ime si
zapomnite, kajti pojavilo se bo še v povezavi z mnogimi ustanovami! JACOB SCHIFF in PAUL WARBURG sta začela kampanjo za ustanovitev ZVEZNE BANKE
(FEDERAL RESERVE BANK), ki bi bila ustanovljena kot zasebna centralna banka Amerike.
Leta 1907 je Jacob Shiff izjavil pred newyorško trgovsko zbornico:
» Č e ne dobimo dovoljenja za ustanovitev centralne banke s kreditnim nadzorom, bo ta država doživela najhujši finančni udarec v svoji zgodovini.« (Des Griffin: Padec v
suženjstvo, Descent Into Slavery).
Rečeno storjeno. Združene države so pognali v monetarno krizo, ki je sprožila preplah na finančnem trgu in uničila življenje deset tisočim ljudem po vsej državi. Panika na
newyorški borzi je prinesla Rothschildom - poleg nekaj milijardnega dobička - uspeh, na katerega so upali. Pretkano načrtovan polom so uporabili kot argument za
ustanovitev centralne banke, ki naj bi preprečila, da se kaj podobnega še kdaj zgodi. Paul Warburg je potem pred združenjem bank izjavil:
»V polomu leta 1907 je bila moja prva misel "imejmo državno klirinško hišo" (centralno banko).« (Gary Allen. None Dare Call It Conspiracy).
Zadnja različica odločitve za uvedbo SISTEMA ZVEZNIH REZERV (zasebne centralne banke Združenih držav) je bila spočeta na posesti J. P. Morgana. na otoku Jekyll
Island v državi Georga. Po H. G. Dorseva so na srečanju sodelovali A. Piatt Andrew, senator Nelson Aldrich, Frank Vanderlip (predsednik Kuhn Loeb & Co.), Henry
Davidson (starejši družabnik v banki J.P. Morgan Bank), Charles Norton (predsednik banke Morgar's First National Bank), Paul Warburg in Benjamin Strong (predsednik
družbe Morgan's Bankers Trust Co.).
Uvedba »sistema zveznih rezerv« leta 1913, je omogočila mednarodnim bankirjem, da so združili svoje finančne moči v Združenih državah. Paul Warburg je bil prvi
predsednik Newyorške banke zveznih rezerv (Federal Reserve bank of New York).
»Zakonu o zveznih rezervah« je hitro sledil 16. amandma k ustavi, ki je dovoljeval kongresu, da obdavči osebne dohodke državljanov ZDA. To je bila posledica dejstva, da
vlada Združenih držav ni več mogla tiskati lastnega denarja za financiranje svojih operacij.
Prvič od ustanovitve Združenih držav, se je pojavil davek na dohodek.
Najvažnejši delničarji »ZVEZNIH REZERV« (Fed) so bili:
•
Rothschildove banke v Londonu in Parizu
•
Lazard Brothers Bank, v Parizu
•
Israel Moses Seif Bank, v Italiji
•
Warburg Bank, v Hamburgu in Amsterdamu
•
Lehman Bank, v New Yorku
•
Kuhn Loeb Bank, v New Yorku
•
Rockefeller's Chase Manhaten Bank, v New Yorku
•
Goldman Sachs Bank, v New Yorku.
Kongresnik CHARLES LINDBERGH je že takrat novi sistem zveznih rezerv zaradi njenih finančnih moči označil kot nevidno vlado.
Kako deluje »Fed«?
FED-ov Odbor za odprti trg (Open Market Committee) tiska bankovce zveznih rezerv (dolarske bankovce). Te bankovce potem posoja vladi Združenih držav za
obveznosti, ki mu služijo kot jamstvo. Lastnik teh obveznosti je dvanajst bank, ki prejemajo letna obrestna plačila.
Današnja situacija:
Leta 1982 je davčna služba Združenih držav ocenila državni dolg na 1.070.241.000000 (trilijon sedemdeset milijard) dolarjev. Fed je torej v samo enem letu dobil od
ameriških davkoplačevalcev 115.800.000.000 (sto petnajst milijard osemsto milijonov) dolarjev obresti. Ta obrestni kapital gre v kovčke Feda, in s tem v roke zasebnih
mednarodnih bankirjev.
Leta 1992 so obveznosti do Feda znašale 5.000.000.000.000 (pet trilijonov) dolarjev, obrestna odplačila davkoplačevalcev pa neprestano rastejo. In vse to bogastvo je
Fed ustvaril s posojanjem denarja vladi ZDA, in zaračunavanjem visokih obresti za papir, črnilo in tiskarske stroške. To je ena največjih goljufij v zgodovini ZDA in skoraj
nihče tega ne opazi. In tako ima Fed - z obveznostmi vlade ZDA - pravico do zaplembe zvezne in zasebne lastnine celotne ZDA. Brezštevilnim tožbam ni upelo izničiti
zakona o zveznih rezervah. Za državljane ne obstaja nikakršna pravna pot za povrnitev denarja, kajti Fed ni del vlada, temveč zasebna ustanova. Očitno Fed ni ustaven in
zato sploh ne bi smel obstajati. Devet držav Združenih držav ima vloženo tožbo z zahtev po njegovi ukinitvi .
Rothschildovi rubežniki
Kralji in diktatorji so bili od nekdaj znani po tem, da potrošijo več, kot so lahko z davki iztisnili iz svojih podložnikov. Narodi in vlade so si zato morali izposojati denar od
bank. A kako so si banke povrnile svoj denar, če vlada ni mogla ali ni hotela plačati? Rešitev je v vojni!
Posel s financiranjem vlad deluje po podobnih pravilih, kot deluje kreditna ustanova, ki posoja svojemu klientu denar za nakup avtomobila. Če klient ne more plačati

Uresničitev nemškega imperija pod Bismarckom je vznemirilo »ravnotežje moči«, ki je obstajalo v Evropi že več kot dve stoletji. Anglija je superiorno vladala kontinentu od
leta 1871. To superiornost sta nenehno izzivale Španija in Francija, a je bila Anglija vedno zmagovalka. Dejstvo, da je Nemč ija s širitvijo kolonij in izgradnjo vojne sile zdaj
postala močnejša, je bilo resna grožnja Iluminatom, pa tudi Angliji in njeni superiornosti nad Evropo, tako v gospodarskem kot vojnem pogledu.
Kot protiutež so mednarodni bankirji, ki so bili v tistem času v veliki meri izključeni iz gospodarskega razvoja Nemčije, iskali načine, kako Nemčijo omejiti in jo spraviti pod
nadzor. Med letoma 1894 in 1907 so bili podpisani številni mednarodni dogovori, ki bi Rusijo, Francijo, Anglijo in druge narode v primeru vojne združili proti Nemčiji.
Naloga Odbora tristotih je bila, da uprizori I. svetovno vojno. Iz skupine OKROGLA MIZA je kot prva bojna linija nastal Kraljevi inštitut za mednarodne zadeve (Royal
Institute for International Affairs - RIIA), znan tudi kot hiša Chatama (Chatam house). Med ustanovnimi člani so bili lord Albert Gray, lord Arnold Toynbee - siva eminenca
MI6, H. G. Wells, lord Alfred Milner - šef Okrogle mize in H. J. Mackinder - izumitelj tako imenovane geopolitike.
Od Odbora tristotih je RIIA dobila ukaz, naj preuči možnosti za uprizoritev vojne. Ukaz je bil izročen lordu Northcliffu, lordu Tothmerteu - oba sta bila člana Odbora tristotih,
in lordu Toynbeeju iz MI6. Raziskave so opravili v WELLINGTONOVI HIŠI, kjer so »vročeglavi« sestanki pripeljali do nastanka tehnik, ki naj bi pripravile javnost za
podporo vojne.
Edward Bernays in Walter Lippman sta bila sodelujoča ameriška »strokovnjaka«. Lord Rothmere je uporabil svoj časopis, da bi preizkusil tehnike »družbenega
pogojevanja« na svojih bralcih. Po šest mesečnem proučevanju so ugotovili, da si 87 odstotkov javnosti izoblikuje mnenje brez racionalnega ali kritičnega miselnega
procesa. To je bilo natanko tisto, kar so želeli. Od takrat naprej so bili pripadniki angleškega delavskega razreda podvrženi prefinjenim propagandnim metodam, ki naj bi jih
prepričale, naj tisoče svojih sinov pošljejo v smrt.
V Ameriki je Theodore Roosvelt, 26. predsednik ZDA, med svojo volilno kampanjo leta 1912 dejal:
»Izza vidne vlade deluje nevidna vlada, ki sedi na prestolu, ki ljudem ne dolguje nobene zvestobe in ne priznava nobene odgovornosti. Uničiti nevidno vlado, iznič iti
brezbožno zvezo med pokvarjenim poslom in pokvarjeno politiko, je naloga državnika.« (Dieter Rüggeberg: »Geheimpolitik«, str. 75).
PRVA SVETOVNA VOJNA Z VIDIKA ILUMINATOV
Na začetku 20. stoletja se je zdelo, da je na svetu mir. A za kulisami so tekle priprave za krvavi pokol, ki ga svet še dolgo ne bo pozabil.
Iluminati so spoznali, da morajo, če hočejo svoj načrt za »novi svetovni red« uspešno uresničiti, povzročiti uničenje, ki nobene države ne bo pustil neprizadete.
Večina zgodovinarjev soglaša, da je bil vzrok vojne dokaj banalen spor med Avstrijo in Srbijo. Atentat na avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda
in njegovo ženo Sofijo, ki ga je izvršil srbski nacionalist Gavrilo Princip, pripadnik skrivnega združenja » Č rna roka« iz Sarajeva, je podžgalo prvo svetovno vojno.
Ta dogodek so izkoristile skrite sile za uresničitev svetovne vojne, ki jo je Albert Pike napovedal že štirideset let prej.
Ker je potek vojne splošno znan, se bom osredotočil na rusko stran. Kljub temu, da je imela najštevilčnejšo vojsko na svetu, je bila Rusija za kakršnokoli večji poseg
preslabo oborožena. Preden se je bojevanje leta 1914 začelo, je KRONA v primeru vojne obljubila Rusiji svojo popolno podporo in vojaško pomoč. Ko se je vojna začela,
se je ta pomoč zmanjšala na 10 odstotkov tiste pred vojno. Očitno so finančni monopolisti hoteli potisniti Rusijo v kar se da nevaren položaj, kar je bilo v popolnem
soglasju s Pikeovim načrtom.
V času ko je na bojnih poljih pomrlo že na milijone Rusov, so ROTHSCHILDI s svojimi dejavnostmi nakopičili še dodatne probleme. Njihova prizadevanja - sledeč filozofiji
Iluminatov, ki temelji na revščini in negotovosti - za uprizoritev revolucije, ki je sledila nemškemu porazu, so bila uspešna.
Revolucija se je začela leta 1917, ko je bil car odstavljen in je bila postavljena začasno oblast, na č elu s knezom Georgyjem Luvovom. Vendar njegovi vladi ni uspelo
preprečiti narodnega propada.
Tu bi rad nadaljeval s poglavjem o ozadju boljševistične revolucije, potem ko je TROCKI s svojimi uporniki na SS Kristianiafjord in dvajsetimi milijoni dolarjev v zlatu
zapustil New York.
Ladjo - ki jo je najel JACOB SCHIFF - so 3. aprila 1917 pri Halifaxu v Novi Škotski zadržale kanadske oblasti. Kazali je, da bo načrt Iluminatov propadel. A Jacob Schiff in
njegovi iluminatski prijatelji iz vlade Združenih držav in Anglije so izkoristil svoj vpliv in potovanje se je kmalu nadaljevalo. Ko so prispeli v Evropo, je Trocki odšel v Švico,
da bi se srečal z Leninom, Stalinom, Kaganovičem in Litvinovom, da bi se dogovorili za strateški načrt.
Morda bi bilo zanimivo pripomniti, da so se voditelji in agenti vseh narodov vpletenih v vojno, srečali v nevtralni Švici. Po kongresu leta 1815 - po Napoleonovem porazu -
so Švico obnovili. Konfederaciji je bila s strani evropskih sil za vse večne čase zajamčena nevtralnost.
Naključje? Ali pa morda tak varen kraj v središču Evrope do popolnosti ustreza tistim, ki živijo od vojn? Kot dr. Coleman dokazuje v svoji knjigi, ima v »švicarskem
gledališču« glavno črno plemstvo.
Zdaj so se zarotniki soočili z vprašanjem, kako priti z uporniki in svojo opremo iz Švice v Rusijo. Odgovor je priskrbel ROTHSCHILDOV agent in šef nemške tajne policije
MAX WARBURG. Namestil jih je v zapečaten železniški vagon in poskrbel, da so varno potovali skozi Nemčijo do ruske meje. Ko se je vlak v Nemčiji prvič ustavil, sta nanj
kot spremstvo vstopila dva nemška oficirja. Njun komandir je bil general ERICH LUDENDORFF.
Max Warburg je bil brat Paula Warburga, prvega predsednika ameriške zvezne banke.
Julija 1917 je zarota, ki so jo podpirali mednarodni bankirji, doživela prvi neuspeh, in LENIN, še eden od razvpitih Kazarjev, je moral zbežati na Finsko. A novembra 1917
jim je končno uspelo.
Kar ni presenetljivo, če upoštevamo finančno podporo, ki so je bili deležni po pripravah v New Yorku. Med krvavo državljansko vojno, ki je sledila boljševiški revoluciji, je bil
Lenin nesporni vodja političnih aktivnosti, medtem ko je Trocki vodil vojsko roko, rdečo armado. To ime ni nastalo po naključju. Boljševiška vojska pod Trockijevim
vodstvom je bila smrtonosno orodje kazarskih mednarodnih bankirjev, ki jih je nadziral Rothschild (= rdeči ščit).
Armada z rdečim simbolom je bila zato nadvse primerna.