ego-3p wrote on 01.08.2011 at 22:34:34: Quote:Datum: 23.7.2011 - Stran: SOBOTNA PRILOGA
Trava diši tudi Wall Streetu
Steve DeAngelo, lastnik oaklandskega Harborside zdravstvenega centra
SIMONA DREVENŠEK
Steve DeAngelo je prijeten možakar z dolgimi sivimi lasmi in klobukom. Takega ga poznajo v Bay Area. Poznajo ga tudi kot vnetega zagovornika legalizacije marihuane. Lastnik oaklandskega Harborside zdravstvenega centra (zaposluje več kot 130 ljudi na dveh lokacijah, vsi imajo plačan dopust, zdravstveno zavarovanje, dobro plačo, fond za pokojnino, op. a.), ki je z več kot 60 tisoč pacienti največji dispanzer za medicinsko marihuano v ZDA, želi prevetriti industrijo kanabisa iz podjetništva nazaj v sočutno obrt.
"V Kaliforniji imamo boljši sistem kot recimo Nizozemska. Naš zakon dovoljuje vsakemu pacientu, ki uživa marihuano na podlagi zdravniškega priporočila, da goji kanabis sam in za svojo uporabo, lahko pa jo goji tudi za druge kanabisove paciente. Pacientom je dovoljeno ustanoviti kooperacije, kjer lahko gojijo večje količine kanabisa, ki jim ga je dovoljeno prinesti v trgovino, kjer jo prodajamo pacientom, ki trave ne želijo ali pa ne morejo gojiti sami," odgovarja na vprašanje, kako bi opisal razliko med Nizozemsko in ZDA.
Koliko lahko legalno pridela posameznik in koliko kooperacije?
"Minimalna količina, ki jo lahko ima vsak pacient v državi, je šest odraslih bilk in dvanajst mladih. V Oaklandu so meje celo višje. Pacient lahko za lastno uporabo goji 72 rastlin, trije lahko ustanovijo vrtnarsko kooperacijo. Na eni lokaciji je torej dovoljeno gojenje do 216 sadik zato, ker so trije pacienti ustanovili neke vrste zadrugo."
V državah, kjer tak sistem ne obstaja, si je težko predstavljati, kako je mogoče nadzorovati tak posel. Komu gre dobiček in ali morajo prodajalne medicinske konoplje plačevati davek?
"To je zanimiva zgodba. Kot vsako drugo podjetje tudi mi plačujemo davke. Plačamo davek od poslovanja, prav tako desetodstotni davek od prodaje, v Oaklandu pa še dodatni petodstotni davek od bruto prihodkov neposredno na mestu samem. Če takole preračunamo, plačujemo enak davek kot ostala podjetja plus dodatnih pet odstotkov."
Posel s kanabisom je v zadnjem času pritegnil tudi Wall Street. Po njihovih ocenah naj bi bil vreden 8,9 milijarde ameriških dolarjev letno. Ali obstaja bojazen pred vstopom Wall Streeta v ta posel?
"Investicija se je že začela v okviru legalizacije marihuane, kar je neizogibno. Upam le, da bomo lahko uradnike poučili o tem, kar že vemo, da to ni le posel, ampak tudi način življenja, druženja ... Ne glede na vstop Wall Streeta v ta posel bo naše vodilo ostalo enako: sočutje, druženje, razumevanje, toleranca."
Nekateri v vstopu Wall Streeta na to področje vidijo sovražnika, ki ga je treba pregnati, saj naj bi posel prevzele velike korporacije. Menite, da je vloga velike finančne institucije v tem primeru pozitivna ali negativna?
"V ZDA je investicijska skupnost izredno močna. Če nočejo, da se spremeni politika, jo lahko blokirajo. Mislim, da gibanje za reformiranje zakonodaje glede marihuane nikoli ne bo uspešno, dokler v svoje vrste ne dobimo tudi investicijske skupnosti. Najboljši način za hitre družbene spremembe je, da naredimo družbeno spremembo dobičkonosno. Osebno menim, da moramo to narediti tudi s kanabisom. Zdaj imamo priložnost ustanoviti novo legalno industrijo, ki bo poskrbela za nova delovna mesta, prinesla denar v državno blagajno, in kar je tudi izredno pomembno, s tem bomo odvzeli denar nelegalnim kartelom. C-Change raziskava je ugotovila, da legalen kanabis biznis letno prisluži 1,7 milijarde dolarjev, številka bo v prihodnje še rasla za 20-odstotkov letno, in to naslednjih pet let, navkljub spremembam zakonodaje. Če bi država zaprla legalno poslovanje s kanabisom, kaj bi se zgodilo? 1,7 milijarde dolarjev, ki bi šli neposredno v državno blagajno, bi šlo v roke nelegalnim kartelom in raznim kriminalnim družbam, kar bi naredilo več škode kot koristi. Če pa legalnemu poslovanju z marihuano dovolimo malce več, bomo ohromili nelegalno trgovanje, ki tako zasluži kar 70 odstotkov vsega denarja od marihuane."
Posel z marihuano je cvetoč. A sodeč po zadnjih podatkih, so v zadnjih mesecih v Los Angelesu zaprli več kot 250 prodajaln medicinske marihuane. Poleg tega je slišati, da je v Kaliforniji toliko trave, da je ni mogoče prodati. Deloma naj bi bila za to kriva tudi bližina Mehike, od koder travo preprosto katapultirajo preko meje.
"Razlog, da je preveč trave v Kaliforniji, ni povezan z Mehičani, ki katapultirajo travo preko meje. V Kaliforniji nihče ne kadi mehiške trave. Kanabis, ki ga gojimo tukaj, je veliko boljši kot kjerkoli na svetu. Mehiška trava, ki je katapultirana v ZDA, je katapultirana nazaj (smeh). Za situacijo, kakršno imamo, se imamo zahvaliti ohlapnejši zakonodaji, kultivaciji kanabisa, ki postaja vse popularnejše. Z več napredka, kar zadeva zakonodajo, bomo torej v prihodnosti videli še več kanabisa, saj se gojilci trudijo vzgojiti vse boljše sorte. To pomeni, da bo s časom ta posel postal ekskluziven v smislu, da bodo 'master growerji', ki so to kulturo nenazadnje začrtali, imeli nekoč od tega tudi profit. Moje sanje so, da bi mi, gojilci, imeli vodilno vlogo na tem področju."
Misel:
Najboljši način za hitre družbene spremembe je, da naredimo družbeno spremembo dobičkonosno
Foto: Steve DeAngelo (Simona Drevenšek)
pizda
in mi nej jebene raziskave provajdamo uradnikom slovenskim
gospodar je šu na dopust?
Mr.Smith wrote on 01.08.2011 at 22:51:01:Ja, samo na papirju je tega več.
lohk pls spedenaš še to
pa še
ma kdo mogoče link do une zadeve od združenih narodov ko so priporočil da se konoplje več ne kriminalizira?