Quote:Quote:Heh, fora pri protipotresni gradnji ni ohranjanje nedotaknjenosti objekta (vsaj kolikor jaz vidim). Fora je v tem, da se stanovalcem bajta ne podre na glavo pri malo večjem prdcu glave družine (malo karikiram, danes mi tolče na hec
). Z drugimi besedami, bajta naj bi stala čim dlje tudi ob hujših potresnih sunkih, tako da imajo ljudje (in živalce s podganami vred) čas oditi na prosto, kjer naj bi bili varni (kar se življenja tiče).
Hec je nareč v tem, da če je bajta samo zložena skupaj (pa naj bo to iz bal slame, hlodov ali opeke) in slabo ali pa celo nič povezana (čemur služijo protipotresni stebri na vogalih in na vsakih par metrov zidu, ter venci pod cimprom, da o ustrezno armiranih ploščah (medetažnih) ne govorim), se bo sesula sama vase ob prvem malo večjem sunku. Kar zna pomeniti tudi to, da če se to zgodi ponoči (recimo) boš zvečer lepo zaspala, sredi noči pa se že znaš zagovarjati pred Stvarnikom (če sem malo hudoben). Hočem reči to, da se take stvari znajo zgoditi zelo na hito in se ne boš niti zbudila ko bo že pol bajte na tebi. V izogib temu služi protipotresna gradnja.
Nimam nič proti protipotresni gradnji, samo poudarila sem da betonske hiše tudi niso neranljive ob potresu, zmotno je misliti da je betonska hiša zato ker je težja tudi potresno bolj varna, če ima hiša stavba veliko maso se ob potesu, zgornji del pomakne z zamikom, nastane nihanje in razpoke.
Pri lažjih stavbah zamika skoraj ni poleg tega pa je les bolj prožen in bolje prenese zamike. Kar se tega tiče je taka hiša potreseno bolj varna.
Glede hiše iz gline in slame kako pa so včasih gradili hiše in zdržale so tudi 200 let ali več. ( imam sorodnike, ki še vedno živijo v 150 let stari hiši iz gline, slame in lesa in jim ni nič hudega )
Razlika je tudi je kaj ti v primeru potresa prileti nate, betonski tram, les, opeka al pa slama.
Pa še to nepremičniski lobiji in mediji so nam vcepili ali se nam trudijo vcepiti, da je potrebno za hišo porabiti ogromno denarja, zato da je potem kvalitetna za bivanje.
Lep pozdrav
Gospodična
Bom nekaj reči razložil.
Nosilnost: Če bi vzeli les jeklo in beton. Ter vzeliod vsakega materijala palco katera bi bila 1 cm debela in bi poiskali višino tele palice katera bi povzročila da se tlačno trdnost preseže ima les najvišjo višino z 2,5 km jeklo mislim da ima 2,0 metem ko iam beton 1,5km (profeosr je to pvoedal)
Imamo lastnosti:
beton: lezenje, tečenje, tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost
les: tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost, (50% ejanske trnsoti ti da neomejeno prenasanje obremnitev)
jeklo tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost, utrujanje
Ko potres se zgodi se objekt premakne. Objekt zaniha ker materija želi dohiteti maso. Zto pride do nihanja. Zmotno je misliti, da če imaš težjo hišo ali lažjo hišo, da bo objekt lazje potres prenesel. naj razložim lepoprosim. Potres v horizontalni smeri obremni objekt. Najslabši objekti so tisti k imajo spremebo konstrukcisjega sklopa ali zansove v konstruckijski shemi objekta. Medtem ko je masa objekta ali nadstropja odvisna od pohištva itd,.. v nadstropju. Ko potres pride vsa ta masa deluje na objekt. Torej iz tega lahko rečemo, da ja sila z katero deluje potres na objkket funkcija materiajla in stvari v objektu in teže same konstrukcije. Toda, ponavljam izbira materijala za protipotresno gradnjo določi samo koliko vleiko lahko materijal zdrži preden s epodre. In glede na to se dimenzijonira. Les je lazji toda bolj elastičen samo morete vedeti da ce zelite dosezti neskoncno nosilnost lesa je potrebno znižati tlacno ali kateri koli drugo trdnost ki jo dobimo pripretrgu itd,. za 50% če še ne več. Beton je tezji drži več, zakja. Ker ko se prerez betona premika ustvari armatura v smislu napetosti neke vrste karo (kot karta) diagram na osi napetosti tako da površina tega diagrama kara objekta pove koliko energije določen prerez lahko absorbira. Torej iz tega lahko zaključimo, da betonsk ekonstrukcije so boljše kot lesene z strani disipaciej energije. Ko potres pride more konstrukcija energijo sisipirati v kosntrucikciji. Za to pa so najboljše jeklene in betonske konstrukcije. Les ne vme kok lohak to počne me ap zanima ce se to akko drugace projektira. Povdaril bi tudi, da j ezmotno razmišljanje, da ce rečemo, da bomo psotavili betonsko kosntrukcijo, da bomo varni. Protipotresna gradnja se gradi po evorpskemu standardu ki s emu rece harmoniziran standard in se zadevo deli na tri skupine. 1,2 in 3 kalsa. To pomeni duktilnos tkosntrukcije. Bolj k ej konstrukcija duktilna boljs e lohak giblje in vec enegije lahko sprjme kar pomeni da vec energije bo prevzela preden poči. Če imamo duktilno kosntrucijo ali duktilno palcko kar je enako kot testo za gresine jo prepognemo in ne poči, ce damo testo pect pa prepognemo gresin poci to ej togo. Toga kosntrucija ni ok ker se podere vse po rsti v potresu. Po drugi strani pa bi povdaril, da potres po zakonu se prijektira na 3 princpipe po duktilnosti, če zelite iti v stroko, potlej ap se vzame potrese an podorcju povprecja vzme itd,.... sem zgori pvoedal, ce koga zanima lohaknapsiem vse strokovno. Rad bi povdaril da ljduje islijo dve reci o potresih.
1.) če imam potresno gradnjo sem varen
2.)lazja je hisa boljs em varen
3.) v hisi z potresno gradnjo ne bom umrl
odgovori:
1.) Če pride potres kateri je isti kot je bil predviden pri ancrtuvanju hiše pol se hisa poskoduje jo popravimo in je to to.
2.) če je hiša lazja ne pomeni da bo manj skode ker potres ko ujame frekvenco hiše jo unici kot bi mignil v parih sekundah. potres uajme frekvenco hiše (isto je z mostovi), ko ga ujame ni pomoci zato pa pretehtamo katere frekvence potresov se poajvijo na nekem podorcju in pol zgradimo hiso z ciusto drugo frekvenco.
3. Hiša ni namenjena teku da obmo preziveli ce je potresno grajena. Ozirma drgac da povem, hiša katera je grejena potresno zagotavlja določen cas da s ehiso izprazni in da s eljduej lahko resijo oziroma ce ostanes v njej da se resi zivljenja. Torej protipotresna grednja je namejnea resevanju ljudi ne premozenja. Jedrski reaktorji so projektirani tkao da silo katero potres ki je recmo najvecnji bil v 50.000 letih (statisika) pride na objekt in povroci sile na ta objekt je dejansko prenesen v elatičnem področju materijala. to pomeni. Jeklo ima elasticno podorcje materijala kjer se raztezski in sila linarna na grafu to pomeni da se vse vrne v prvotno stanje, pol ap so se druga stanja. Tako, da to so edini objekti kjer se niti razpoka ne prikaze na zidu ko je potres ke rje tkao anrejeno.
Torej,.. tezka ali lahka hiša, polna ali prazna niamta pomena. Če potres uame frekvenco kot vojaki namostu s ehisa sesuje v prah. Priznam pa da je z dolocenii prijemi tkao hiso lazehje graditi itd,.. sam o tem drugic ce kog azanima. Recmo ce imas v 1 stuku smao stebre pa pride potres tuci izven frekvence hise bos ostal brez 1 stuka,.. dokazano prevejreno in tega ne gradimo vec,.
lp
Home
Pages: 
