Tudi pri nas že obstajajo firme, ki ti pomagajo graditi hišo iz slamnatih bal...
Lahko pa jo tudi sam....

Pozdravljeni

Sem se odločil, da še jaz eno ali dve zanimivi reči napišem tukaj.

Vsi ste gledali lord of the ring. Hiše hobitov (v nadaljevanju hiša) so me zanimale zato k so tkao lepe. In pokrajina je bolj zelena. zato sem malo predelal stvar.

1.) Hiša v tleh oziroma delno v tleh, ima boljšo izolacijo, predvsem v zimskih dneh ko imamo sneg kateri je odličen izolator.

2.) Hiša ima ugoden vpliv na klimo oziroma lokalno klimo, saj se zrak ne segreva in z tem tudi nimamo vročih con v lokalnem okolju.

3.) Ker je hiša zatravena ni potreno skrbeti zaradi pretiranega segrevanja.

4.) Osvetlitev hiše se izvaja z okni oziroma z sistemi kateri imajo zajem svetlobe zunaj in svetlobo preko optičnih kablov prenesejo v sam objekt. (Znani so priemri ko se tkao sovetljuje celotne bloke).

5.) Pokrajina je lepo zelena, in tako bolj priejtna na pogled.

6.) Sosedu ne mroemo zakriti sonca kar je postal problem. (zakon itd)

7.) protipotresna gradnja ne pride tako do izraza ker je cel objekt v zemlji kar občutno manj vpliva na posledice pri pri potresu če imamo objekt v zemlji in nad njim.

8.) Akumulacijo toplote je mozno anrediti z bazenom pod objektom kateri akumulira toploto za čez zimo.

9.) Hlajenje objekta je mozno dodatno povečati z bazenom pod objektom oziroma dodatnim tunelom ob objektu kateri akumulira hlad.

10.) Z baenom pod obejktom je možno kompenzirati probleme na slabo nosilnih tleh oziroma barjih.


Vprašanje:

Ali v sloveniji dejansko obstaja kaka hiša iz slame. Ozirma me zaniam kakop protipotresno odpornost ima taka hiša v priemru potresa. Zanima pa me tudi dejanska izolativnost oziroma izoaltivna spsobnost tega materijala  in primernost le tega v našem okolju.

lp

Hej

Zanimivo. Toel bi pa sam tudi znal narediti. Z čim pa ogreva?

lp

Še dva linka o eko hišah, zanimive oblike.  

http://bejdi.blog.siol.net/2008/05/29/eko-hisa/

http://www.ben-law.co.uk/books.html

Lep pozdrav  

Hej

Sem malo gruntal pod tušem pa sme prisel nazaj.

Veš kaj me zanima tale ilovica ane. Kako to da je kao tkao dobra in z cim jo mores mesati kot si rekel. Mislim, kot vidim oziroma se mi zdi bi tale slaba bila recmo nekako ok izolacija ce pogledam pa nosilno konstrukcijo pa si omejen na pritlicno hišo z podstrešjem kto opazam.

Zanima me ali to ilovico gor das pa pol z leti malo porpavlas ali jo zmesas z kako drugo recjo in pol gor stoji. Ozirma ali s ejo kako vsidra noter ker toel so mi ze zanimive reci.

Pri ogrevanju pa bi poprasal ali je to hisa za stalno bovanje ali samo v poeltnih mesecih. Ker ne vem ce si lahko noter pozimi k je zunaj -15 stopinj. Mislim da bi rabil nekaj vec k sam sporget tam.

lp

A sem lahko še jaz malo pameten ..... (spet)  

Ne vem, če si že sam ugotovil tole, ampak obstajajo hiše zgrajene samo iz bal. Vendar bi bilo pri nas to rahlo neodgovrono, ker je Slovenija vendarle potresno ogroženo področje, bale same brez posebne vezave pa niso najbolj stabilna struktura. Če se mene vpraša in če bi se sam odločil za bale, bi se lotil lesene skeletne  gradnje (ti boš že vedel kaj to pomeni, a ne) in bi slamo uporabil za polnilo, ki bi bilo istočasno tudi hudo dobra izolacija. Seveda tukaj ostaneta še dva problema in sicer požar (da se pomagat - borove soli in podobno) ter razno razna golazen od miši naprej. Da o ohranjanju suhosti ne govorim, torej izolacija od tal ter od dežja in podobnih zadev od zunaj.

Glina pride prav samo kot omet, da bi jo upoprabil direktno za zid to najbrž ne bi šlo, razen če jo zapečeš. Ampak potem imaš navaden zidak. Osebno je ne bi mešal s slamo, ker potem tisti koščki štrlijo ven iz ometa, zna biti zoprno. Če že potem bi pod omet dal ali mrežice, ki se jih danes dob na vsakem koraku (vendar to rahlo odstopa od ideje na splogh, ker so plastične). Ali pa bi uporabil trstičje kot v starih časih (trstičje so prepletli in pritdili na steno, na to pa potem nametali omet).
Da ti glina ne bi pokala po nepotrebnem (majhnim razpokam se ne moreš nikakor ogniti) jo je treba mešati z ustreznim peskom.

Če to delaš tudi zunaj, je nujno potrebno zaščitit tak omet (pa tudi steno na sploh, ne glede na material iz katerega je) pred talno in atmosfersko vodo. Nisem strokovnjak, ampak ko sem pogledal slikice s povezav v tej temij ebilo prvo kar mi jepadlo v oči majhen napušč. Če jaz zadevo prav razumem, mora biti napušč dovolj velik, da začiti temelje pred (vsaj) normalnim dežjem. Meni osebno se veliki napušči zelo všeč. Res pa je, da imajo taki napušči tudi pomanjkljivost, sploh v zadnjih viharnih letih; nudijo velik upor vetru. Kar pomeni, da vihar lahko dvigne streho. če napušč ni dovolj dobro pritrjen in po možžnosti še sidran v tla.

Ogrevanje take hiše mora skoraj biti izvedeno s kurjenjem lesa, vse drugo je izven koncepta. Res pa je, da je regulacija problem, čeprav že obstajajo tudi ustrezne rešitve (kamini z ustrezno rečulacijo, centralne peči/kamini na uplinjanje in podobno, ampak za vse to potrebuješ zunanji vir elektrike za pogon ventilatorjev in regulacije).

Na koncu bi rekel samo še to, da so tudi meni take hiše zelo všeč (naša familija se bo enega lepega dne preselila v pravo brunarico  ), tiste hiške v zemlji pa sploh, vendar je pri teh hiškah v zemlji potrebno poskrbeti za dobro ventilacijo. Namreč  na kraškem področju (večina Slovenije) je dokaj nevaren radon, ki se po razpokah v zemlji prebija na površje in se zna v takih hiškah tudi zadrževati. Samo v razmislek.

radovedni soncek wrote on 21.07.2009 at 12:52:46:


Glede potresa

Kadar se zgodi močan potres, so poškodovane ali uničene tudi najbolj protipotresno grajene zgradbe. Prav tako ranljive so tradicionalne hiše iz surove opeke, ki nudijo dom tretjini svetovne populacije.


Lep pozdrav